Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Naložbe
Naložbe
23. januar 2018

Še vedno dobivamo številne pritožbe potrošnikov, ki so nezadovoljni s svojimi ponudniki trgovalnih računov. Pripravili smo pregled praks, ki so tiste potrošnike, ki varčujejo v delnicah, najbolj zmotile, predlagamo pa tudi nekatere rešitve.

Leta 2016 smo v ZPS dosegli pomembno zmago za lastnike delnic. Potem ko je bila sprejeta nepriljubljena odločitev o ukinitvi brezplačnih registrskih računov, smo pripomogli, da je bila v Državnem zboru sprejeta avtentična razlaga, po kateri so številni ponudniki trgovalnih računov prenehali napačno razlagati zakonodajo in začeli potrošnikom zaračunavati stroške v skladu z zakonsko predpisano mejo (največ 0,5 odstotka letne vrednosti delnic na računu). Kljub temu pa nekateri potrošniki pri treh ponudnikih (Alta, Ilirika in Abanka) še vedno plačujejo visoke stroške za poslovanje s trgovalnim računom, letos pa so vse, ki varčujejo v delnicah, neprijetno presenetili novi stroški, povezani z izplačilom dividend.

Nekateri za trgovalni račun plačujejo več
Pri Alti so uvedli več paketov storitev, svoje stranke pa so sami razvrstili, v katerega sodijo. Pri tem samo pri "mini paketu" ne zaračunavajo dodatnih stroškov, tako da potrošnik, ki ima na svojem računu delnice v vrednosti 1.000 evrov, na leto plača za stroške vodenja računa 5 evrov. Že "standard paket" ga lahko stane dodatnih 28 evrov. Kdor je želel poslovati z ugodnejšim paketom, se je moral zelo hitro odzvati, saj je Alta za ta namen določila 13-dnevni rok. Kdor pa je rok zamudil, bo moral na cenejši paket čakati do naslednjega koledarskega leta.

Tudi pri Iliriki so dražje pakete očitno uvedli tako, da bi čim več potrošnikov poslovalo z manj ugodnimi rešitvami. Pri njih so namreč postavili le 8-dnevni rok za izbiro »osnovnega paketa«, ki je 26 evrov cenejši od "trgovalnega paketa". Dobili smo pritožbe potrošnikov, ki trdijo, da sporočila Ilirike o uvedbi novih paketov sploh niso dobili. Enako kot pri Alti se nadomestilo za paket obračuna na začetku koledarskega leta, pri zamenjavi med letom pa se razlika za tekoče leto ne vrača.

Kaj storiti?
Pri obeh ponudnikih je osnovni paket povsem primeren za tiste, ki želijo delnice predvsem hraniti na svojem računu, saj se osnovni in dražji paket razlikujeta predvsem v tem, da so pri dražjem stroški nakupa in prodaje delnic večji in da osnovni paket ne omogoča elektronskega trgovanja z njimi. Ker je menjava med paketi enkrat na leto zastonj, je za tiste, ki želijo prihraniti, smiselno, da svojo namero čim prej, vsekakor pa pred koncem decembra, pisno sporočijo ponudniku in uredijo zamenjavo v skladu z navodili.

Sorodno rešitev za pridobivanje večjega dohodka so našli še pri Abanki. Tisti, ki ne želijo plačevati stroškov, ki so večji od 0,5 odstotka letne vrednosti njihovih vrednostnih papirjev, jih lahko vedno prenesejo na "hrambni račun", ki je namenjen samo hranjenju delnic. Vsi tisti, ki bi delnice radi prodali ali kupovali, pa morajo imeti klasični trgovalni račun in "doplačati" 18 evrov na leto.

Nekateri so "zaklenjeni" pri svojem ponudniku
Kdor je nezadovoljen s svojim ponudnikom, se mora zavedati, da prenos papirjev k drugemu ponudniku ni zastonj. Nadomestilo za zaprtje starega računa in odprtje novega, ki ga zaračuna KDD centralna klirinško depotna družba, je zakonsko omejeno na 1,07 evra. A ponudniki so tudi pri tem našli obvod in zaračunavajo nadomestilo za prenos vrednostnih papirjev k drugemu ponudniku. Pri Abanki je nadomestilo (najmanj 14 evrov) podobno praksi drugih ponudnikov na trgu, pri Alti in Iliriki pa je zamenjava ponudnika zaradi nerazumno visokih stroškov praktično onemogočena. Pri Alti bi vas prvi prenos vsake posamezne serije vrednostnega papirja stal 120 evrov, pri Iliriki pa najmanj 60 evrov. V ZPS smo to ravnanje kot nepošteno poslovno prakso prijavili Tržnemu inšpektoratu in zdaj čakamo na odločitev.

Stroški izplačila dividend
Letos je potrošnike, ki varčujejo v delnicah, doletelo novo neprijetno presenečenje: stroški izplačila dividend. Po novem dividend in drugih izplačil z naslova vrednostnih papirjev ne dobite več neposredno od podjetja, ampak so ta posredovana KDD, od tam pa vaši borznoposredniški družbi ali banki, ki vam jih nakaže. Oba nova akterja si odrežeta kos pogače in vam to storitev zaračunata. Potrošnike je dodatno razjezil način obveščanja o novih stroških, ki bi ga lahko pri nekaterih ponudnikih imenovali kar skrivanje. V cenikih so nova nadomestila pogosto zelo nerazumljivo definirana, saj si na primer pod "izvajanje korporacijskih dejanj" zares težko predstavljamo, da gre za strošek izplačila dividend. Poleg tega so nekateri ponudniki nove cenike objavili tako pozno, da je veliko potrošnikov za neprijetno novost izvedelo šele potem, ko so dobili potrdilo o izplačilu dividend. Tudi potrdila niso vedno razumljiva. Pri Alti so na primer v potrdilu zapisani le (skrivnostni) "obračunani stroški".

Načini zaračunavanja stroškov izplačila dividend se med ponudniki razlikujejo. Nekateri jih zaračunajo enako za vsa izplačila, pri drugih so odvisni od višine neto dividende (to je dividenda po davčnem odtegljaju v višini 25 %), nekateri ponudniki pa zaračunavajo dve nadomestili – eno za izplačila posameznih dividend, drugo pa za spremljanje, obveščanje in izvajanje korporacijskih dejanj. V tabeli lahko vidite, da potrošnik, ki ima malo delnic in majhne dividende, najmanj plača pri NLB in BKS banki, največ pa pri Deželni banki. Potrošnik s prihranki v delnicah v višini nekaj tisoč evrov, ki bo letos dobil dividende v višini 500 evrov, bo najmanj plačal pri Abanki in BKS, največ pa spet pri Deželni banki.

Če je znesek izplačanih dividend zelo majhen, so lahko pri nekaterih bankah stroški celo večji od izplačila.

Tabela: Stroški, ki so povezani z izplačilom dividend (kliknite za povečavo)

nove preglavice za-lastnike-trg racunov tab

Možnosti za ukrepanje so omejene
Večina potrošnikov z nižjimi dohodki iz dividend bo najbrž prisiljena nejevoljno vztrajati pri svojem ponudniku, saj so stroške izplačila dividend uvedli vsi ponudniki, pa tudi zamenjava ponudnika povzroči stroške. Ponudnikom se bo z uvedbo novih nadomestil najbrž tudi posrečilo, da se bodo znebili nekaterih manj dobičkonosnih strank, ki so jih prejeli po ukinitvi registrskih računov, saj bodo nekateri zaradi nove slabe izkušnje preprosto opustili varčevanje v delnicah. Tistim, ki imajo v delnicah večje premoženje in zato mogoče tudi večje dividende, pa svetujemo, naj razmislijo o izbiri novega ponudnika. Pri tem so zanimive predvsem tiste ponudbe, pri katerih so stroški izplačila dividend med najnižjimi in so navzgor omejeni - trenutno na primer pri Abanki in BKS banki ne boste plačali več kot 4 evre, pri Alti, Iliriki ali NLB pa vas bo to lahko stalo tudi 50 evrov ali več.

Učinkovitejši sistem = večji stroški za potrošnike
Ponudniki trgovalnih računov in KDD utemeljujejo podražitve poslovanja s slovenskim vstopom v vseevropski poravnalni sistem T2S, katerega cilj je poenotena in učinkovitejša poravnava vrednostnih papirjev. Pri tem vzbuja skrb dejstvo, da so slovenski varčevalci očitno na slabšem kot tisti drugje po Evropi. Nemškim potrošnikom na primer ni treba plačevati posebnih nadomestil za izplačila dividend podjetij, ki delujejo na domačem trgu, niti ponudnikom trgovalnih računov niti centralno depotni družbi.

Glede na to, da je izplačilo dividend dejavnost, ki jo lahko štejemo kot sestavni del storitve vodenja trgovalnega računa, lahko izmišljanje novih nadomestil označimo najmanj kot nenavadno. Saj vam banka zato, ker je na vaš varčevalni račun pripisala obresti, tudi ne zaračuna dodatnih stroškov. Očitno pa takšno ravnanje ponudnikov ni zmotilo nadzornika trga. Ta ni posebej obvestil javnosti o novih stroških, čeprav je še lani posebej opozarjal na stroške izplačila dividend za tiste, ki bodo svoje papirje z registrskih računov prenesli na varčevalno shemo združenja malih delničarjev.

Do učinkovitega finančnega trga je še daleč
Čeprav se je včasih težko znajti v rastoči množici nadomestil, ki vam jih zaračunavajo ponudniki trgovalnih računov, pa ne velja obupati. Pogosto se lahko z izbiro ugodnejše rešitve ali z zamenjavo ponudnika izognete prevelikim stroškom. Žal pa to vedno ni mogoče. Opisana praksa izumljanja novih nadomestil in izigravanja zakonodaje po lanskih aferah z ukinitvijo registrskih računov še naprej zmanjšuje zaupanje potrošnikov v finančne ponudnike in finančni trg na sploh. Pri tem nas še posebej skrbi vloga državnih institucij, ki ne le dopuščajo, ampak včasih tudi omogočajo neprimerne prakse ponudnikov na račun varčevalcev.

Če si ogledamo stanje na finančnih trgih v razvitejših državah EU, lahko torej govorimo tudi o zamujenih priložnostih tako za ponudnike kot za varčevalce. Tam vse več potrošnikov odpira trgovalne račune za redno varčevanje v indeksnih skladih, ker so ti občutno ugodnejši od naložbenih varčevalnih produktov, ki so na voljo pri nas. Želimo si take ponudnike, ki bodo te priložnosti prepoznali in pripomogli, da bo finančni trg začel bolje delovati in služiti potrebam potrošnikov.

 

Avtor: Boštjan Krisper

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA