Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Naložbe
Naložbe
12. januar 2010

Slovenski sistem pokojninskega zavarovanja je v preteklih letih doživel korenite spremembe, nekatere nove pa se obetajo v bližnji prihodnosti. Do zdaj je jasno predvsem eno: vsak mora prevzeti večji delež odgovornosti pri skrbi za svoj življenjski standard po upokojitvi.

Uvrstite naložbe v vašo varčevalno strategijo
Kakšni sta vaša osebna in finančna situacija?
Koliko lahko dejansko prihranim?
Kako naj ocenimo svoje potrebe po upokojitvi?
Opredelite svoj odnos do tveganja
Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri?
Oblike naložb
Možne strategije varčevanja za pokojnino v različnih življenjskih obdobjih
10 zlatih pravil za naložbe

Tako kot drugod v zahodnem svetu je tudi v Sloveniji stopnja rodnosti majhna, pričakovana življenjska doba pa je vedno daljša. Aktivno prebivalstvo prevzema vedno večje finančno breme skrbi za upokojence. Grožnja tega dolgoročnega bremena je spodbudila odločitev, da je potrebna reforma pokojninskega sistema. Medtem, ko nam bo obvezno pokojninsko zavarovanje (prvi steber) še naprej zagotavljalo socialno varnost, moramo že v aktivni dobi sami poskrbeti za dodatno zavarovanje našega standarda po upokojitvi. Temu sta namenjena druga dva pokojninska stebra.

Drugi pokojninski steber tvori prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje; vanj se lahko vključimo individualno ali pa kolektivno v okviru podjetja, kjer smo zaposleni. Medtem ko je v kolektivne pokojninske načrte v Sloveniji vključenih že več kot 400.000 varčevalcev, so se za individualno varčevanje odločili le redki. Razlogi za to so majhne davčne stimulacije, slab neto donos (zaradi stroškov vodenja) in pri zelo dolgi vezavi nejasen končni donos.

Tako se vedno več posameznikov odloča za tretji pokojninski steber, ki ponuja najrazličnejše možnosti, od tradicionalnega varčevanja do naložbenih storitev. Ozaveščeno izbiranje primerne storitve, s katero bi zavarovali naš standard po koncu delovne dobe, precej otežuje dejstvo, da ni dovolj informacij o tveganju in stroških posamezne storitve. Prav tako ni preprosto oceniti, kakšne so naše osebne potrebe, težko je izdelati osebno strategijo za pokojninsko varčevanje ter sprejeti odločitev o tem, katera ponudba je za nas zares primerna.

Med množico storitev, ki obljubljajo optimalen donos, se je težko znajti. Prenagljena odločitev pa ima lahko za vsakogar dolgoročne posledice. Pri skrbi za varno in udobno starost je ključ do uspeha prav dobra obveščenost.

Uvrstite naložbe v vašo varčevalno strategijo
Kako uskladiti kratkoročne z dolgoročnimi cilji?
Ko začnete načrtovati svojo finančno prihodnost, je prvi korak, da spoznate svoje cilje. Najbolje bo, če boste najprej oblikovali seznam zadev, za katere boste v prihodnje potrebovali denar ter si zamislite okvirno vsoto, s katero boste dosegli posamezen cilj. Pri tem vam svetujemo, da pri pripravi seznama upoštevate tudi, koliko časa nameravate varčevati in/ali investirati za uresničitev posameznega cilja, saj bo ta podatek vplival tudi na to, kako boste naložili denar.

V spodnji tabeli je primer, kako lahko oblikujete tabelo ciljev.

Kratkoročni cilji Odplačilo dolgov 0 do 3 leta
  Varčevanje za počitnice  
  Varčevanje za nakup pohištva in gospodinjskih aparatov  
  Oblikovanje rezervnega sklada za nepredvidene izdatke  
Srednjeročni cilji Varčevanje za prenovo stanovanja 3 do 10 let
  Varčevanje za nakup avta  
  Varčevanje za nakup večjega stanovanja  
Dolgoročni cilji Varčevanje za pokojnino več kot 10 let

Več o varčevalni strategiji lahko preberete na naslednjih straneh:

  • Kako varčevati?
  • Kako upravljati družinski proračun?
  • Upravljanje s krediti

Kakšni sta vaša osebna in finančna situacija?
Za izdelavo osebne varčevalne strategije moramo najprej čim bolje definirati osebno in finančno situacijo. Odgovoriti si moramo na naslednja najpomembnejša vprašanja:

  • Koliko časa nas še loči do upokojitve (pri kateri starosti se nameravamo upokojiti)?
  • Kakšna je naša življenjska situacija (družina, samski, ločen)?
  • Kolikšno finančno tveganje smo pripravljeni prevzeti?
  • Nameravamo vlagati mesečno ali imamo na voljo večjo vsoto denarja, ki bi jo vložili naenkrat?
  • Koliko lahko vložimo glede na trenutno situacijo?
  • Koliko dodatnih sredstev bi mesečno potrebovali poleg pokojnine?
  • Kako se lahko situacija spremeni v prihodnosti (načrtujemo večje investicije, pričakujemo poklicne ali življenjske spremembe)?
  • Kako varčujemo in koliko smo že privarčevali?

Koliko lahko dejansko prihranim?
Pri pričakovanem donosu je treba uporabljati realne številke in upoštevati dejavnike, ki nam jih ponudniki prepogosto zamolčijo. Oglejmo si spodnji izračun.

Kaj dobimo, če mesečno vplačujemo po 100 EUR? (Izračun je zaokrožen na 10 evrov.)

Donos 10 let 20 let 30 let 40 let
2% 13.280 € 29.480 € 49.220 € 73.290 €
4% 14.720 € 36.510 € 68.780 € 116.560 €
6% 16.330 € 45.580 € 98.000 € 191.880 €
8% 18.130 € 57.300 € 141.910 € 324.630 €

Prihranjeni zneski so zanimivi in obetajoči. Žal nimajo prav veliko zveze z realnostjo. Pri vsakem resnem izračunu varčevanja moramo namreč upoštevati tudi inflacijo in druge stroške. Povprečna letna inflacija se je 1. januarja 2007, ko smo prevzeli evro, gibala med 0,7 in 6,6 odstotki. Upoštevati moramo tudi dodatne stroške, ki nam jih bo zaračunal ponudnik. Plačali bomo za nakup naložbene storitve, pogosto pa tudi za njeno mesečno uporabo in izstop. Ko upoštevamo inflacijo in stroške, ostane od pričakovanih prihranjenih sredstev precej manj, kot je videti, če upoštevamo samo nominalni donos.

Pri izračunu možnosti za dodatne prihranke za starost ne pozabimo na inflacijo in druge stroške! Ne zaupajmo obljubljenemu sanjskemu donosu! Realnost je lahko drugačna.

Kako naj ocenimo svoje potrebe po upokojitvi?
Ko smo ocenili osebno situacijo in zmožnost varčevanja, se moramo vprašati, kaj bo po upokojitvi za nas najpomembnejše.

  • Si želimo zagotoviti finančno varnost?
  • Bi radi poskrbeli za varnost svojih najbližjih?
  • Kako želimo živeti, ko bomo upokojeni?
  • Smo lastnik nepremičnine in se nameravamo po upokojitvi preseliti v manjše stanovanje ali v hišo?

Oceniti moramo, koliko finančnih sredstev bi poleg pokojnine še dodatno potrebovali. Ta ocena ni lahka, približek pa lahko dobimo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ne pozabimo, da v takšno oceno niso vključeni učinki morebitnih pokojninskih reform v prihodnosti, pa tudi ne nepredvidenih življenjskih dogodkov (npr. nezaposlenost).

Kako izračunamo vrzel v dohodku, ki bo nastala z upokojitvijo? Naši skupni mesečni stroški so na primer 1.000 evrov (stroški gospodinjstva, vzdrževanje stanovanja in avta, prosti čas,…). Če predpostavimo, da bodo naši stroški med upokojitvijo 900 evrov in če računamo, da bomo prejemali 700 evrov pokojnine, je mesečna vrzel v dohodku 200 evrov. Predpostavimo, da je za ženske povprečna življenjska doba po upokojitvi 20, za moške pa 15 let. Če v celotnem življenjskem obdobju računamo na raven inflacije 1,5 odstotka, moramo za zapolnitev vrzeli v dohodku vsak mesec investirati vsoto, kot je prikazano v tabeli.

  Neto donos 10 let 20 let 30 let 40 let
Ženske 3 % 398 € 196 € 128 € 93 €
  4% 376 € 174 € 106 € 72 €
  5% 356 € 155 € 88 € 55 €
Moški 3% 298 € 147 € 96 € 70 €
  4% 282 € 131 € 80 € 54 €
  5% 267 € 116 € 66 € 41 €

Vir: VKI – konsument extra

Enotnega sistema za zagotavljanje varne starosti ni. Najpomembnejši podatek je, koliko let nam ostaja za varčevanje.
Splošna pravila, ki veljajo za vse:

  • čim krajši je čas varčevanja do pokojnine, tem varnejše in bolj likvidne naj bodo naložbe;
  • nikoli ne stavimo vsega na eno karto;
  • izbirajmo storitve, ki jih poznamo in ki so primerne za nas;
  • priporočljivo je imeti rezervo za nepričakovane dogodke.

Opredelite svoj odnos do tveganja
Preden boste izbrali vrsto naložbe, se morate tudi opredeliti, kolikšno tveganje ste pripravljeni sprejeti, da donos ne bo tak, kot ga želite oz. pričakujete. Žal je pri naložbah praviloma tako, da so tiste bolj tvegane tudi donosnejše (ali pa bo v primeru neuspeha izguba večja). Za varčevanje na kratek rok odsvetujemo tvegane naložbe, pa četudi ste pripravljeni tvegati.

Ko presojate svojo pripravljenost na tveganje, je dobro tudi vedeti, katerim vrstam tveganja ste izpostavljeni pri naložbah.

1. Tržno tveganje
je nevarnost, da se bosta pri vrednostnih papirjih spremenila ponudba in povpraševanje. Spremembe lahko povzročijo različni dejavniki, na primer makroekonomski ukrepi, politične razmere, davčne spremembe, pojav alternativnih naložbenih oblik, idr.

2. Poslovno tveganje
je nevarnost, da bodo rezultati poslovanja posameznega podjetja, v katerega vlaga investicijski sklad, drugačni od pričakovanih.

3. Valutno tveganje
je nevarnost, da se bo spremenilo tečajno razmerje med valuto, v kateri je nominirana naložba, in valuto, v kateri sicer vlagatelj opravlja finančne transakcije in jo uporablja za osebno potrošnjo.

4. Kreditno tveganje
je nevarnost plačilne nesposobnosti izdajalca obveznice ali kratkoročnega dolžniškega vrednostnega papirja.

5. Deželno tveganje
je nevarnost, da se bodo spremenile gospodarske razmere v državi, v kateri so naložbe vlagateljevega investicijskega sklada.

Na kaj je treba biti pozoren pri izbiri?
Pri iskanju primernega tipa naložbe je najtežje poiskati jasne kriterije za primerjavo. Ponudba na trgu je zelo raznolika, ponudniki pa seveda poudarjajo prednosti svojih storitev, medtem ko radi zamolčijo slabe strani.

Pri odločanju imejmo v mislih nekaj splošnih kriterijev:

  • Jamstvo je z izbiro storitve zagotovljeno izplačilo vsaj vloženih sredstev. Pri nekaterih naložbah je zagotovljen tudi donos, pri drugih pa lahko v najslabšem primeru izgubimo vse.
  • Donos je dobiček, ki ga lahko pričakujemo iz posamezne naložbe. Če donos ni zagotovljen, je edina pomoč pri odločitvi podatek o donosnosti v preteklosti. Ta pa je lahko zelo zavajajoč, saj se prihodnosti preprosto ne da napovedati. Eden najhujših sovražnikov donosa je inflacija.
  • Stroške je treba poravnati pri vstopu v posamezno finančno naložbo, lahko pa tudi pri izstopu. Pri večini storitev bodo donos zmanjševali tudi tekoči stroški poslovanja. Med stroške lahko štejemo tudi davke, ki jih moramo imeti v mislih, ko se odločamo za naložbo. Po novi zakonodaji velja, da so obresti, dividende in kapitalski dobički obdavčeni ločeno od klasične dohodnine. Imajo svoje stopnje davka in so neodvisni od posameznikove dohodninske osnove.
  • Zahtevnost - za posamezne finančne storitve potrebujemo različno količino znanja in informacij, da jih lahko uspešno nadzorujemo in upravljamo. Nekatere storitve ne zahtevajo veliko pozornosti, z drugimi pa se bomo morali redno ukvarjati. Pri zahtevnih storitvah ne smemo pozabiti na dejavnik stresa.
  • Minimalna vsota ki jo lahko investiramo, ali minimalna priporočena vsota za investiranje. Nekatere naložbe namreč zahtevajo veliko začetno vsoto denarja, ki pa ga običajno še nismo prihranili.
  • Dostopnost sredstev – vedeti morate, ali lahko do sredstev dostopate kadarkoli, če pa ne, je pomembno, kakšni so dodatni stroški za predčasen dostop do privarčevanega denarja.
  • Davek na kapitalske dobičke - vztrajnost pri naložbah se lahko zelo splača. Preudarno se moramo odločiti, da bomo ob prodaji plačali čim manj davka. Ob tem je dobro vedeti, da se le-ta izračuna glede na razliko med prodajno in nabavno vrednostjo kapitala (delnice, vzajemni skladi, itd.) in se znižuje s trajanjem naložbe:
Prodaja po manj kot 5 letih: 20 %
po manj kot 10 letih: 15 %
po manj kot 15 letih: 10 %
po manj kot 20 letih: 5 %
po 20 letih: 0 %

Preberite tudi informacije o davkih pri zavarovalniških storitvah in varčevanju.

Oblike naložb
Vzajemni skladi
Vzajemni sklad je skupek premoženja vlagateljev, ki ga družba za upravljanje investira v različne tipe naložb. Posamezen vzajemni sklad investira v različne tipe naložb, zato je tveganje razpršeno. Če bi sami kupovali posamezne instrumente (delnice, obveznice,…), bi bilo to mogoče samo z veliko večjo vsoto denarja. Tako se pri vzajemnih skladih soočamo z manjšim tveganjem, kot če bi kupili en sam finančni instrument. V vzajemni sklad vstopimo tako, da kupimo točke; vstopimo pa lahko tudi z manjšimi zneski.

Vzajemni sklad si lahko predstavljamo kot nakupovalni voziček. Vsak vzajemni sklad lahko vsebuje in kombinira različne vrednostne papirje, na primer delnice in/ali obveznice, obstajajo pa tudi denarni in indeksni skladi. Pravila sklada določajo regijo, iz katere prihajajo ti instrumenti (EU, Slovenija, hitro rastoča gospodarstva), sklad pa lahko združuje tudi nekatere tipe podjetij, na primer farmacevtska industrija, surovine ali tehnologija. Krovni skladi investirajo v druge sklade.

V vzajemne sklade lahko investiramo pri bankah, borznoposredniških hišah in na borzi. Veliko informacij lahko najdemo že na spletu.

Vsak tip sklada ima svoj pričakovani donos. Čim večji je pričakovani donos, tem večje je tveganje. Obstajajo tudi skladi, pri katerih je omogočeno jamstvo za vloženi kapital in celo donos. Ti so primerni za zelo previdne vlagatelje, čeprav je treba zaradi stroškov jamstva računati, da bo donos manjši. Pri drugih skladih jamstva ni.

Praviloma velja, da so obvezniški skladi, ki vlagajo v državne obveznice in v podjetja, manj tvegani od delniških in so zato primernejši za previdne vlagatelje. Delniški skladi pa so primernejši za tiste, ki so pripravljeni tvegati za večji donos. Mogoče so seveda različne kombinacije obojih, kar je odvisno od individualnih ciljev.

Davki: dohodek iz vzajemnega sklada se obdavčuje skladno z vsebino izplačanega dohodka, in izhaja iz vzajemnega sklada: lahko kot obresti, lahko kot dividende, lahko pa kot kapitalski dobiček. Izplačevalec je zavezan pripraviti obdavčitev glede na vrsto dohodka.

Za vstop in izstop iz vzajemnih skladov se zaračunajo stroški, prav tako za njihovo vodenje in spremembe v okviru portfelja točk posameznega vlagatelja. Primerjajte različne ponudnike med seboj, skladov pa ne menjajte prepogosto, saj se boste tako izognili prevelikim stroškom.

Več o vzajemnih skladih lahko preberete v naši brošuri Investicijski skladi.

Vrednostni papirji
Delnice
Delnice so vrednostni papirji, ki dajejo lastniku pravico do določenega deleža v podjetju. Delničar pridobi pravico do deleža na dobičku (dividenda), pri večini oblik pa tudi glasovalno pravico pri odločanju v podjetju. Tečaj delnice je njena cena. Gibanje tečaja je rezultat ponudbe in povpraševanja po delnici, odvisen pa je tudi od razvojnega potenciala podjetja v prihodnosti. Tečaj ni odvisen le od ekonomskih dejavnikov, nanj vpliva tudi splošno vzdušje borznih udeležencev (od evforije do panike). Z nakupom nabora delnic podjetij z dobro boniteto lahko dosežemo velik donos. Takšna naložba pa je tvegana, zato pri varčevanju za pokojnino vlagajmo v delnice le del svojega premoženja.

Pri naložbi v delnice moramo biti ob morebitnih nihanjih zelo potrpežljivi. Verjetnost izgube je mogoče zmanjšati le dolgoročno.

Pozor, davek na dividende je 20 %.

Obveznice
Obveznica je dolžniški vrednostni papir. Vlagatelj v obveznice ne postane lastnik podjetja, pač pa njegov posojilodajalec. Obveznice imajo za razliko od delnic določeno ročnost, od 2 pa do 20 let. Vlagatelji so upravičeni do povrnitve glavnice (razen če je izdajatelj nelikviden ali gre v stečaj), v določenih časovnih intervalih pa tudi do obresti (npr. letno). Najvarnejše obveznice so tiste, ki jih izda država. Čim višja je boniteta izdajatelja obveznic, tem nižje so obresti, ki jih dobimo. Ko so obresti nizke, bo manjši tudi donos.

Obveznice so primerne za dolgoročnejše naložbe, pri kratkoročnih pa moramo računati na velike stroške za izstop. Obveznice veljajo (z nekaterimi izjemami) za varnejšo obliko naložb kot delnice in so primerno za dolgoročno varčevanje.

Tudi davek na obresti iz obveznic je 20 %, če jih prodamo, pa dobiček ni obdavčen.

Življenjsko zavarovanje
Različne vrste življenjskega zavarovanja so pogoste pri naložbah za varnejšo starost. Podrobno smo jih razložili v naši brošuri "Življenjska zavarovanja", ki je na voljo na spletnem mestu www.zps.si. Zato bomo poudarili le nekatere najpomembnejše lastnosti.

Poznamo različne vrste življenjskega zavarovanja za povsem različne namene. Z njimi lahko zavarujemo sebe, svoje bližnje, ali pa varčujemo za starost. Naš vložek je zajamčen (pri klasičnem oz. mešanem življenjskem zavarovanju), donos pa je praviloma relativno majhen.

Naložbeno življenjsko zavarovanje je drugačno. Vsaj del naše premije se vloži v vzajemne sklade, kjer je mogoč večji donos, jamstva pa ni. Ta tip življenjskega zavarovanja je zato tvegan in ni primeren za vsakogar.

Davki
Davek od prometa iz zavarovalniških poslov je 6,5 %, njegova osnova pa je razlika med vplačanim in izplačanim zneskom. Pri zavarovanju, ki je sklenjeno za več kot 10 let, se davek ne obračuna. Tudi vrste življenjskega zavarovanja, ki so sklenjene za obdobje, daljše od 10 let, niso dohodninsko obdavčena, če je sklenitelj zavarovanja tudi upravičenec. Če zavarovanec umre, tudi ni treba plačati dohodnine.

Življenjsko zavarovanje nasploh velja za dolgoročen naložbeni instrument. Dolgoročna vezava je lahko tvegana, saj se bomo morali sprijazniti, da stroški ne bodo majhni, če bi ga želeli, denimo zaradi spremenjenih razmer na trgu, predčasno končati. Zavarovalnice so dolžne priložiti polici življenjskega zavarovanja t. i. tabelo razvoja odkupne vrednosti.

Preberite več o oblikah življenjskega zavarovanja.

Nepremičnine
Nakup nepremičnine, ki jo ne bomo potrebovali zase, ampak jo bomo dali v najem, lahko razumemo kot naložbo. Nepremičnine veljajo za konzervativno obliko naložbe. Njihov nakup je povezan z zelo velikimi stroški, saj je moramo pri njem praviloma vsaj 30 odstotkov vrednosti financirati z lastnim kapitalom. Računati moramo tudi s stroški upravljanja in s tveganjem, ko nepremičnino damo v najem. Prav tako je že financiranje s kreditom samo po sebi tvegano. Donos iz naložbe v nepremičnino lahko ogrozi tudi zmanjševanje cen na nepremičninskih trgih. Če želimo predvsem varnost med upokojitvijo, investicija v nepremičnine ni ravno priporočljiva.

Na trgu so na voljo še druge finančne storitve, ki so bolj ali manj primerne za varčevanje. Glavno vodilo pri izbiri med njimi naj bo: naprej se natančno seznanimo z lastnostmi in tveganjem posamezne storitve oziroma naložbe! Ne verjemimo obljubam o sanjskem donosu

Možne strategije varčevanja za pokojnino v različnih življenjskih obdobjih

  • Med 20 in 40

Še študiramo ali z družino že živimo v lastnem stanovanju. Odplačujemo stanovanjski kredit in ne zmoremo veliko privarčevati. Življenjske situacije so lahko zelo različne. Natančno ocenimo svoje finančno premoženje, finančne obveznosti in dohodkovno perspektivo v prihodnosti. Glede na odhodke določimo, koliko sredstev bomo lahko privarčevali in preverimo, kje jih bomo lahko naložili. Tako lahko razvijemo uspešno strategijo za naslednje desetletje. Za varčevanje imamo na voljo nekaj desetletij!

Koliko smo pripravljeni tvegati in koliko tveganja nam omogoča finančna situacija?
Če je za nas najpomembnejša varnost, so primernejše konzervativnejše naložbe. Med njimi denimo finančne storitve, ki zagotavljajo izplačilo naloženih sredstev, prav tako pa jamčijo določen donos. Tudi indeksacija proti inflaciji je zelo na mestu. Izbiramo med tradicionalnimi bančnimi varčevalnimi ponudbami, življenjskim zavarovanjem z zagotovljenim izplačilom vloženih sredstev in dolžniškimi vrednostnimi papirji s fiksnim donosom (obveznice). Za učinkovito investicijo v obveznice so primerni tudi obvezniški vzajemni skladi.

Smo pripravljeni tvegati? Primerna rešitev bodo morda delnice, s katerimi se da dobro zaslužiti (ali pa veliko izgubiti). Najpomembnejše je, da tveganje čim bolje razpršimo. Za to so primerni delniški vzajemni skladi in sorodne oblike naložb (npr. različne vrste naložbenega življenjskega zavarovanja). Večje tveganje zahteva od nas več znanja in pozornosti, kaj se z naložbo dogaja. Pogosto menjavanje naložb zaradi slabega donosa povzroči stroške, zato dobro premislimo, katerega ponudnika (npr. sklad) bomo izbrali in zamenjajmo ga le, če nekaj let dosega slabe rezultate.

Pri mešani strategiji bomo našo naložbo razdelili na varni in tvegani del. To lahko storimo z izbiro dveh različnih storitev, v manjšem obsegu pa tudi z izbiro storitev, ki so že kombinacija obeh strategij – mnogi se na primer dopušča odločijo za razdelitev naložbe v delniške in v obvezniške sklade.

Naložbe z vezavo več kot 20 let se lahko izkažejo za problematične, saj jih je ponavadi mogoče prekiniti le z velikimi stroški. Razmere na trgu se lahko sčasoma zelo spremenijo – zato bodimo pri dolgoročni vezavi previdni!
  • Med 40 in 50

V tej starosti večina že lahko realno oceni perspektive do upokojitve. Morda živimo v že odplačanem stanovanju in pomagamo reševati stanovanjski problem otrok. Morda imamo za sabo ločitev in začenjamo znova. Ali pa želimo z varčevanjem še izboljšati svoj standard. Mogoče želimo zapolniti dohodkovno vrzel po upokojitvi (glejte tabelo, stran 3). Za varčevanje nam ostaja 15 do 25 let, tako da moramo varčevati bolj intenzivno.

Že varčujemo ali investiramo? Preverimo dosedanjo donosnost svojih naložb in premislimo, ali so še primerne.

Če je za nas najpomembnejša varnost, se ravnajmo po načelih, ki smo jih predstavili v prejšnjem poglavju. Ne odločajmo se za tvegane naložbe, ki ne zagotavljajo donosa! Če želimo pred najhujšim zavarovati svoje bližnje, razmislimo o vrstah življenjskega zavarovanja za primer smrti (brez naložbene komponente). Ne pozabimo, da je izstop iz življenjskega zavarovanja povezan z velikimi stroški. Če se odločamo za naložbo na svetovni trgih, se odločimo za obveznice.

Ne pozabimo, da ima odplačevanje kreditov prednost pred varčevanjem. Ko bodo dolgovi odplačani, bomo lahko varčevali intenzivneje.

Smo pripravljeni tvegati? Potem so primerne naložbe na svetovnih trgih, za katere pa potrebujemo nekaj znanja in predvsem potrpežljivost, saj se donos spreminja. Ne stavimo vsega na eno karto, obenem pa imejmo v mislih, da popoln zlom naložbe ne sme ogroziti naše varnosti.

Vlagajmo srednje ali večje zneske s perspektivo od 10 do 20 let.

Pri mešani strategiji investirajmo vsaj tretjino svojih naložb v storitve s fiksnimi obrestmi in donosom. Delež delnic ali delniških skladov v naložbi naj ne bo višji od tretjine. Če imate na voljo več sredstev, si lahko tudi sami sestavite svoj portfelj delnic in obveznic. Z vezanimi sredstvi sicer tvegamo, da v nujnih primerih ne bomo likvidni.

Če smo do zdaj že vlagali v delnice ali delniške sklade, je čas, da počasi zmanjšamo njihov delež v naši naložbi.
  • Med 50 in 60

V tej starosti je upokojitev lahko že zelo blizu. So otroci že samostojni? Če še študirajo ali če jim pomagamo pri nakupu stanovanja, je naš proračun še vedno obremenjen. Če smo še zadolženi, poskušajmo do upokojitve odplačati dolgove. Če šele začenjamo z varčevanjem, moramo vedeti, da morajo biti naša vplačila glede na bližajočo se upokojitev temu primerno visoka. Če varčujemo, analizirajmo naše strategije iz preteklosti in donose. Upoštevajmo, da so špekulacije v tem življenjskem obdobju še posebej tvegane.

Za stanovanjski kredit, s katerim bomo pomagali otrokom, se odločimo le, če si ga zares lahko privoščimo.

Če je za nas najpomembnejša varnost, se moramo zavedati, da donos ne bo velik. Varnejše naložbe so namreč tudi manj dobičkonosne. Kljub temu je v tem življenjskem obdobju boljši zmeren donos kot tveganje, da bo izguba velika. Poleg klasičnih varčevalnih storitev, ki jih ponujajo banke in hranilnice, še vedno pridejo v poštev obvezniški skladi in obveznice, zlasti državne obveznice. Pri vrstah življenjskega zavarovanja za primer smrti upoštevajmo, da je pribitek k premiji večji, čim starejši smo.

Ne pustimo se pregovoriti, da bi se odločili za preveč tvegano naložbo!

Smo pripravljeni tvegati? Ne smemo pozabiti, da lahko padec tečajev tik pred upokojitvijo resno ogrozi naš življenjski standard. Posledice nihanja na trgih lahko omilimo le z dolgoročno naložbo, za to pa pred upokojitvijo ni časa. Pri delnicah in delniških skladih bodimo pozorni, da je tveganje dobro razpršeno, dodajmo pa jim tudi močan delež obvezniških skladov.

Pri mešanih strategijah so najprimernejše kombinacije različnih storitev. Ne stavimo vsega na eno karto. Na voljo je vrsta storitev z zajamčeno vlogo in morda tudi z zagotovljenim minimalnim donosom. Pri naložbah v sklade poskrbimo, da bomo imeli v njih velik delež obveznic, postopoma pa zmanjšajmo delež delnic.

Če bo kapitala ravno dovolj za zaželeni življenjski standard v starosti, je nekaj let pred upokojitvijo primerno, da zbrani kapital preložimo v varne naložbene oblike.

10 zlatih pravil za naložbe

  1. Vsak donos, ki je večji od gospodarske rasti s prišteto inflacijo, je zelo tvegan,
  2. lgoročno ne investirajmo samo zaradi davčnih razlogov. Nobena zakonodaja se ne spreminja tako pogosto kot davčna.
  3. Investirajmo samo v storitve, ki jih dobro poznamo. Čim daljša je vezava na izbrano storitev, tem bolj s skepso jo moramo presojati.
  4. Ne stavimo le na enega konja! Razpršimo tveganje!
  5. Donos posamezne storitve je določen, ko jo prodajamo in ne, ko jo kupujemo. Kupiti je lažje kot prodati.
  6. Ne pustimo, da bi nas kdo zavedel zaupnimi informacijami. Ne verjemimo vsega, kar nam obljubljajo o dobičku in donosu.
  7. Nič ni zastonj. Ponudniki živijo od svo
  8. Nakup delnic in drugih vrednostnih papirjev na kredit je zelo tvegan.
  9. jih strank.
  10. Pogosto menjavanje med različnimi naložbami ni smiselno, saj povzroča velike stroške.
  11. Ne bodimo preveč zaupljivi, naše naložbe lahko najbolj zanesljivo upravljamo sami. Sodna pot je naporna in draga.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA