Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Krediti, prost dostop
Krediti, prost dostop
18. februar 2019

Spremenljiva obrestna mera, vezana na euribor, kjer kreditojemalec nosi neomejeno tveganje povišanja kreditnih obrokov v prihodnosti, je pri nas pogosta, pri kreditih z daljšo ročnostjo pa lahko celo edina izbira za tiste, ki potrebujejo denar. V zadnjih letih se euribor nepričakovano giblje v negativnih vrednostih, kar bi kreditojemalcem lahko prineslo nekaj koristi, a se je večina bank odločila drugače.

Kaj je euribor in zakaj je pomemben
Euribor pomeni Euro Interbank Offered Rate – medbančno obrestno mero, po kateri si skupina izbranih bank evroobmočja med seboj posoja denar v različnih ročnostih od enega tedna do dvanajstih mesecev. Izračunane povprečne vrednosti so že 20 let – od uvedbe evra – objavljene vsak dan ob 11 uri. Euriborja torej ne določa Evropska centralna banka (ECB), a na njegovo višino vpliva z določanjem ključne obrestne mere, uravnavanjem količine denarja v obtoku in drugimi ukrepi.

Euribor se uporablja kot del sestavljene obrestne mere pri kreditih in varčevanjih. Zagotovo ste že zasledili zapis »obrestna mera = 6-mesečni euribor + 2,3 odstotne točke«, kar pomeni, da je končna obrestna mera odvisna od višine euriborja. Prav 6-mesečni in tudi 3-mesečni euribor sta pri nas najpogosteje uporabljena pri kreditnih ponudbah. Če je obrestna mera vezana na 6-mesečni euribor, se vsakega pol leta prilagodi glede na njegovo takratno višino, pribitek pa ostaja ves čas odplačevanja enak. Druga referenčna obrestna mera je libor (London Interbank Offered Rate), ki se uporablja pri kreditih in varčevanjih v švicarskih frankih.

Prelomno leto 2015
Rekordne vrednosti je 6-mesečni euribor dosegel tik pred začetkom velike recesije leta 2008, ko je presegel pet odstotkov. Sledil je strm padec za več kot štiri odstotne točke, nato manjši odboj v letih 2010 in 2011 ter ponovno padanje in leta 2015 potop v negativne vrednosti, kjer je še danes. Negativne vrednosti pa so za banke kreditodajalke povzročile do takrat neznane razmere. Skupna obrestna mera se je z negativnim euriborjem znižala in je bila nižja od pribitka. In kako so se banke in hranilnice odzvale na – zanje nekoliko – neugoden položaj?

Primer izračuna skupne obrestne mere ob negativnem euriborju 
Obrestna mera: 6-mesečni euribor + 2,3 odstotne točke
6-mesečni euribor na dan 25. 1. 2019: – 0,237 % 
Obrestna mera z upoštevanjem dejanske vrednosti euriborja:
– 0,237 % + 2,3 o. t. = 2,063 %
Obrestna mera pri izenačevanju negativnega euriborja z 0: 0 + 2,3 o. t. = 2,3 %

Odziv bank
Zniževanje obrestnega pribitka bankam in hranilnicam seveda ni bilo všeč. Točnih informacij o tem, kako so se posamezne banke odzvale na negativno vrednost euriborja, nimamo. Na splošno lahko rečemo, da se večina z njo ni strinjala in je v novejše kreditne pogodbe (leta 2015 ali 2016) dodala člen, ki negativno vrednost preprosto izenači z – ničlo. Tako imenovana »floor« klavzula onemogoča, da bi bila skupna obrestna mera nižja od pribitka in s tem enostransko ščiti banko pred znižanjem obrestne mere.

Na naše vprašanje, ki smo ga januarja 2019 poslali vsem 15 bankam in hranilnicam, ali upoštevajo negativni euribor, je večina odgovorila, da so v kreditne pogodbe leta 2015 ali 2016 dodali člen, ki pravi, »da če je euribor na dan objave manj kot 0,0 %, se upošteva vrednost 0,0 %«. Pri starejših pogodbah, tako so nam sporočili, negativno vrednost euriborja upoštevajo.

Izjema je Delavska hranilnica, kjer je poleg spodnje določena tudi zgornja obrestna mera, ki ne sme presegati zakonsko določene zamudne obrestne mere, ki se zadnja štiri leta giblje okrog osmih odstotkov. S tem je hranilnica zaščitila tudi potrošnike pred neomejenim višanjem obrestne mere, a je meja po našem mnenju glede na zgodovinsko najvišjo vrednost euriborja postavljena precej visoko.

Svetli izjemi, ki (glede na prejete odgovore) negativno vrednost euriborja upoštevata v vseh potrošniških kreditnih pogodbah in omenjene klavzule nimata, sta Deželna banka Slovenije in Nova KBM. Zadnja ima v pogodbah še člen, ki pravi »da skupna obrestna mera ne more biti manj kot 0 %«. Pri UniCredit banki so pogodbe, sklenjene od decembra 2014 do septembra 2017, vsebovale klavzulo, pri novejših pa tudi oni upoštevajo negativne vrednosti euriborja. Odgovorov do zaključka redakcije nismo prejeli le od Banke Sparkasse.

Po naših informacijah so nekatere banke potrošnikom, ki so že odplačevali kredit, ponujale nove kreditne pogodbe z nekoliko spremenjenimi obrestnimi merami in dodanim členom, da vrednost euriborja ne more biti negativna. V tem primeru banke tudi za kredite, sklenjene pred letom 2015, ne upoštevajo negativnega euriborja.

Mnenje ZPS: zaščita le močnejše strani je nedopustna
Večina bank se je torej odločila za dodatne člene v kreditnih pogodbah, ki jih enostransko ščitijo pred zniževanjem obrestne mere, potrošniki pa so v večini primerov izpostavljeni neomejenim tveganjem pri dvigih euriborja oziroma obrestne mere in kreditnega obroka. Takšna pogodbena določila so po našem mnenju nepoštena, saj ščitijo le močnejšo stran – banko. Potrošnik nosi vse tveganje, obenem pa ni deležen koristi, ki jih prinaša negativni euribor, kar vzpostavlja asimetrijo pravic in obveznosti v pogodbi med strankama.

O klavzuli, ki določa najnižjo obrestno mero, je v primeru španskih kreditojemalcev odločalo tudi Evropsko sodišče, ki je tovrstna pogodbena določila označilo za nezakonita. Sodišče se je pri odločitvi opiralo na Direktivo o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah in zapisalo, da tovrstna omejitev pomeni nezadostno in nepopolno zaščito potrošnikov.

Kar brez omenjene klavzule pa so se za izenačitev negativnega euriborja z vrednostjo nič odločili pri Banki Sparkasse, kar pomeni, da niso upoštevali pogodbe, ki so jo sami sestavili, ponudili potrošnikom in skupaj z njimi podpisali.

Gibanje 6-mesečnega euriborja od 2000 do 2018. (kliknite za povečavo)

ko manj kot nic postane nic graf

Primer Sparkasse na sodišču
Leta 2015 so se na nas obrnili člani s pritožbami, da jim Banka Sparkasse zaračunava previsoko obrestno mero. Banko smo opozorili, da gre za kršitev sklenjenih pogodb in prejeli odgovor, da negativnega euriborja ne upoštevajo, ker obstaja možnost, da bi morali potrošnikom pri dodatnem znižanju sami začeti plačevati obresti za kredit, kar je v nasprotju z namenom pogodbe.

Članom smo v naslednjem koraku pomagali v pritožbenem postopku na poravnalnem svetu, ki je v svojem mnenju pritrdil našim argumentom – banka je kot finančni strokovnjak sama oblikovala in potrošnikom ponudila kreditne produkte in ne more enostransko spreminjati pogodb v škodo potrošnikov. Banka Sparkasse mnenja poravnalnega sveta ni spoštovala. Da bi zaščitili interese potrošnikov, smo se odločili za tožbo proti Banki Sparkasse z namenom opustitve kršitve neupoštevanja negativne vrednosti euriborja. Trenutno je zadeva na prvostopenjskem sodišču, ki odločitve še ni sprejelo. Če bo sodišče tožbi ugodilo, bodo posamezni potrošniki lahko vložili odškodninske zahtevke proti banki oziroma sklenili poravnavo, na ZPS pa bomo razmislili tudi o morebitni kolektivni tožbi.

Smo pa od člana ZPS, ki pri Banki Sparkasse že dalj časa odplačuje kredit, prejeli informacijo, da so na banki konec lanskega leta ugodili njegovi pritožbi. Do konca trajanja kreditne pogodbe bodo upoštevali negativno vrednost euriborja, povrnili pa so mu tudi razliko preveč plačanih obresti. O tem smo vprašali tudi Banko Sparkasse, a odgovora nismo prejeli.

Dobre novice iz Avstrije
Da za kreditojemalce morda res prihajajo boljši časi in si lahko obetajo povračilo preplačanih zneskov, nakazuje tudi razplet v sosednji Avstriji. Avstrijska potrošniška organizacija VKI je na vrhovnem sodišču dosegla veliko zmago v korist kreditojemalcev. Sodišče je razsodilo, da je enostransko določanje spodnje meje obrestne mere s strani bank nedopustno. Kot nezakonito je označilo prakso, s katero banka zaščiti sebe in v kreditnih pogodbah opredeli najnižjo možno obrestno mero, ne da bi obenem določila tudi najvišjo obrestno mero in s tem zaščitila tudi potrošnika.

Banke v Avstriji morajo kreditojemalcem povrniti 360 milijonov evrov zaradi preveč zaračunanih obresti in dejanske vrednosti euriborja upoštevati tudi v prihodnje. Čeprav še ni jasno, kdaj in kako bo odločilo slovensko sodišče v primeru Sparkasse in morebitnih drugih tožbah, na ZPS pričakujemo ugoden razplet tudi za vse oškodovane slovenske potrošnike.

Gibanje euriborja v prihodnosti
Konec lanskega leta so se vrednosti euriborja začele dvigati, a so še vedno negativne – na dan 25. 1. 2019 je bila vrednost 6-mesečnega euriborja – 0,237 %. Pri kreditnih pogodbah s klavzulo o izenačitvi negativnih vrednosti z nič se (za zdaj) mesečni obrok ne bo spremenil, dokler euribor ne bo pozitiven. Kdaj se bo to zgodilo, je nemogoče točno napovedati, Evropska centralna banka je v svoji zadnji decembrski projekciji pozitivno vrednost predvidela za leto 2020.

Avtorica: Alina Meško

bs

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA