Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Krediti, prost dostop
Krediti, prost dostop
03. januar 2018

Z najemom kredita s fiksno obrestno mero se lahko izognete neugodnim spremembam obroka vašega kredita v prihodnosti. Zanimalo nas je, v katerih primerih se lahko tudi pri takšnem kreditu spremeni obrestna mera. Prav tako smo preverili pogoje obrestovanja pri kreditih, ki so vezani na spremenljivo obrestno mero Euribor, in se ozrli čez mejo v Avstrijo, kjer bodo morale banke občutno izboljšati svoje prakse.

Tistim, ki razmišljate o najemu večjega dolgoročnega kredita, ki ga boste odplačevali vrsto let, se vsekakor splača razmisliti o najemu kredita, pri katerem boste varni pred prihodnjimi zvišanji obrestnih mer. To lahko storite le z najemom kredita s fiksno obrestno mero. Krediti s spremenljivo obrestno mero, ki jih bankirji sicer radi ponudijo potrošnikom, so namreč danes le navidezno cenejši, saj se lahko v prihodnosti občutno podražijo. V obdobju nizkih obrestnih mer, ki smo mu priča, je najem varnejšega kredita še posebej smiseln – trenutna ponudba je pri nekaterih bankah razmeroma ugodna.

In kaj pravzaprav natančno pomeni kredit s fiksno obrestno mero? Dajalec kredita in potrošnik se dogovorita za določeno obrestno mero kredita, ki ostane nespremenjena v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe (lahko se dogovorita tudi za več različnih obrestnih mer, ki veljajo v različnih obdobjih odplačila kredita). Vaš kreditni obrok je torej znan vnaprej, medtem ko je pri kreditih s spremenljivo obrestno mero kreditni obrok odvisen od gibanj referenčne obrestne mere. Spremenljiva obrestna mera je praviloma sestavljena iz Euriborja in dogovorjenega fiksnega pribitka (na primer 6-mesečni Euribor + 2 odstotka).

Ali se fiksna obrestna mera lahko spremeni?
Z najemom kredita s fiksno obrestno mero se želimo izogniti neugodnim spremembam kreditnega obroka v prihodnosti, nas pa je zanimalo, ali morda obstajajo situacije, ko se tudi pri takšnem kreditu lahko spremeni obrestna mera (ali pa fiksni pribitek pri spremenljivi obrestni meri). Ali obstajajo primeri, v katerih si banka pridržuje pravico do enostranske spremembe fiksne obrestne mere kredita brez predhodnega dogovora s potrošnikom? O tem smo se poleti pozanimali pri vseh petnajstih bankah pri nas in odgovore prejeli od dvanajstih. Abanka, BKS Bank, Sberbank in SKB so nam v podkrepitev svojih argumentov posredovale tudi vzorce pogodb, od članov, ki so nam priskočili na pomoč, pa smo prejeli še novejše pogodbe, ki so jih sklenili z NLB, NKBM in Sparkasse. Odziva ni bilo le od Intese Sanpaolo in Hranilnice Vipava, medtem ko so nas pri Delavski hranilnici v tej zadevi napotili na Združenje bank Slovenije.

Odgovore bank in prejete pogodbe smo skrbno preučili in ugotovili, da potrošniki lahko računamo s tem, da banka vnaprej dogovorjene fiksne obrestne mere v kreditni pogodbi ne bo enostransko spreminjala. Izjema je bila pogodba NKBM, v kateri smo zasledili skrb vzbujajoče določilo, da lahko banka spremeni fiksno obrestno mero brez dogovora s potrošnikom v primeru sprememb na finančnih trgih ali pri predpisih, ki bi pripeljale do zvišanja cene denarja. Banki smo nemudoma predlagali skupen sestanek, na katerem so nam njeni predstavniki zagotovili, da tega določila do zdaj niso uporabljali in da ga nameravajo umakniti iz vseh pogodb. Sporočili so nam, da je umikanje določila v teku in bo končano do konca oktobra, prav tako pa se je v banki zavezali, da tega določila ne bodo uporabljali v obstoječih, že podpisanih pogodbah.

Za koliko se lahko podraži kredit zaradi spremembe obrestne mere? 
Tveganju občutnega povečanja kreditnega obroka so najbolj izpostavljeni potrošniki z večjimi krediti, ki bodo svoj dolg odplačevali še veliko let. Vzemimo primer kako banke obrestjejo dolgorocne kredite3potrošnika, ki odplačuje kredit za nakup stanovanja. Banki dolguje še 80.000 evrov, kredit pa bo odplačeval še 20 let. Njegov kreditni obrok je danes 426,26 evrov. Če bi se 6-mesečni Euribor z današnje negativne vrednosti (–0,27 odstotka) dvignil na povprečno vrednost v letih od 2000 do danes (2,02 odstotka), bi se potrošniku kreditni obrok povečal za 22 odstotkov (na 520,40 evrov), če pa bi se Euribor dvignil na najvišjo vrednost v tem obdobju (5,45 odstotka), bi plačeval celo za 60 odstotkov večji obrok (681,15 evrov).

Pri manjših kreditih s krajšo dobo odplačila je tveganje občutnega povečanja kreditnega obroka zaradi spremembe obrestne mere občutno manjše. Potrošnik, ki bo kredit za nakup avtomobila v višini 7000 evrov odplačeval še štiri leta, trenutno plačuje obrok v višini 160 evrov. Če bi se Euribor ponovno dvignil na rekordno raven iz obdobja od leta 2000 do danes, bi se njegov obrok povečal le za tri odstotke (na 164,80 evra)

Ob neizpolnjevanju obveznosti višja obrestna mera?
Iz bančnih pogodb in njihovih pojasnil smo lahko razbrali, da je v posebnih situacijah pogosto predvidena drugačna, višja obrestna mera. Pri tem gre predvsem za primere, ko potrošnik ne izpolni pogojev, po katerih mu je banka pri odobritvi kredita odobrila ugodno obrestno mero. Tako si pri Abanki, Hranilnici Lon, NKBM in Sparkasse v pogodbi pridržujejo pravico, da zvišajo obrestno mero (za do eno odstotno točko), če na račun pri eni od teh bank prenehamo prejemati redne prilive, ga zapremo ali če kršimo druge pogoje, na katere je bila vezana posebna ponudba banke. Pri SKB banki se obrestna mera lahko zviša, če ne obnovimo obveznega zavarovanja nepremičnine ali njegove vinkulacije na banko (vsebinsko to pomeni zastavo pravic iz zavarovalne pogodbe).

Če je potrošnik ob podpisu pogodbe natančno in njemu razumljivo seznanjen s tem, v katerem primeru in za koliko se obrestna mera lahko spremeni, to zanj ne bo neprijetno presenečenje. Banka pa na takšen način ne bi smela kaznovati tistega potrošnika, ki ni po lastni volji prenehal prejemati dohodek na račun pri banki, ampak je to posledica izgube službe. V takšnem primeru bi šlo lahko za neprimerno zaostrovanje osebne stiske potrošnika. Kot problematično ocenjujemo pogodbeno določilo, v skladu s katerim lahko banka v pogodbi zviša obrestno mero v primeru, da potrošnik zamuja s plačilom obveznosti. Takšno določilo, ki lahko glede na razpoložljive podatke znaša do dve odstotni točki, smo zasledili v pogodbah Abanke, BKS in NLB. Menimo, da banka potrošniku v primeru zamude pri odplačevanju kredita že obračuna zakonsko predpisane zamudne obresti (trenutno v višini osmih odstotkov), zvišanje obrestne mere kredita pa bi kot denarna kazen za potrošnika lahko predstavljalo nepošten pogodbeni pogoj.

kako banke obrestjejo dolgorocne kredite4

Kako do ugodnega in varnega kredita?
Svetujemo, da pri najemu dolgoročnega kredita med seboj primerjate ponudbo varnih kreditov s fiksno obrestno mero. Pri tem si lahko pomagate tudi s primerjalniki na našem spletnem mestu. Če že odplačujete kredit s spremenljivo obrestno mero, obenem pa je do odplačila preostalo še veliko let, lahko razmislite o odplačilu trenutnega kredita z najetjem takšnega s fiksno obrestno mero.

Še pred podpisom pogodbe preverite določila o obrestovanju kredita in v katerih primerih se lahko zviša obrestna mera. Na ZPS bomo še naprej spremljali bančne prakse na tem področju in si prizadevali za pogodbe s potrošnikom prijaznimi določili.

Ali morajo banke upoštevati negativni Euribor?
Številni potrošniki, ki so že najeli kredite z obrestno mero, vezano na gibanje Euriborja, so nejevoljni, ker njihova banka pri določanju obrestne mere kredita ne upošteva vrednosti Euriborja, ki je od druge polovice leta 2015 negativen (trenutno je vrednost 6-mesečnega Euriborja –0,27 odstotka), ampak vrednost nič (0) odstotkov.

kako banke obrestjejo dolgorocne kredite euriborNajbolj skrb vzbujajoča praksa, ki smo jo zaznali, je zagotovo ravnanje banke Sparkasse, kjer so se za neupoštevanje negativnega Euriborja in posledično zaračunavanje previsokih obrestnih mer svojim strankam odločili kljub temu, da za to sploh nimajo pogodbene podlage. Od kršitve pogodb, ki so jih sami sestavili, jih nista odvrnila niti negativno mnenje bančnega poravnalnega sveta niti opustitvena tožba, ki smo jo z namenom zaščite interesa potrošnikov vložili na ZPS. Zanimivo bo videti, ali bo Sparkasse v Sloveniji vztrajala pri sedanji praksi kljub temu, da je pred kratkim avstrijsko vrhovno sodišče sprejelo pravnomočno odločitev, da banka ne more enostransko odločiti, da ne bo upoštevala negativnega Euriborja, kreditno obrestno mero pa tako navzdol omejiti na višino fiksnega pribitka.

Vsaj tako zanimiva za nas je sočasna odločitev avstrijskih sodišč, da je nezakonita tudi praksa, s katero banka zaščiti sebe in v pogodbah opredeli najnižjo možno obrestno mero, ne da bi obenem določila tudi najvišje možne obrestne mere in tako zaščitila še potrošnika. Po naši oceni velika večina bank pri nas v novejših pogodbah s spremenljivo obrestno mero uporablja sorodna določila, ki smo jih na ZPS že večkrat označili za problematična. Tudi odgovori bank na naša vprašanja so pokazali, da kar enajst od dvanajstih bank v novejših pogodbah uporablja klavzulo, na podlagi katere se Euribor v primeru negativne vrednosti izenači z vrednostjo nič. Svetla izjema je očitno NKBM, pri kateri negativni Euribor upoštevajo v celoti, z nič odstotki pa bi ga izenačili le v malo verjetnem scenariju, ko bi negativna postala skupna obrestna mera kredita.

Naslednji meseci bodo tako pokazali, ali se s problemom dvojne kakovosti soočamo ne le pri hrani, ampak tudi pri finančnih produktih. Bodo naše banke, vključno s tistimi, ki so hčerinske družbe avstrijskih bank, še naprej vztrajale pri neprimernih pogodbenih določilih in potrošnikom zaračunavale previsoke obresti?

Avtor: Boštjan Krisper

bs

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA