Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Krediti, prost dostop
Krediti, prost dostop
16. maj 2014

Potrošniki smo večkrat soočeni z dejstvom, da za večje izdatke, kot so prenova stanovanja, nakup hišnih aparatov, opreme, plačilo obrtnikom, nimamo dovolj lastnega privarčevanega denarja. Torej moramo za investicijo, še posebej, če je ta nujno potrebna, najeti kredit pri banki. Odločili smo se, da na spletnih mestih bank in neposredno v njihovih poslovalnicah preverimo, kako dobiti ugoden kredit. Ugotavljamo, da je primerjava koristna in da banke pri zagotavljanju kakovostnih storitev čaka še veliko dela.

Potrošniki pri večjih nakupih kar nekaj časa namenimo iskanju kakovostnih in cenovno dosegljivih izdelkov. Tudi iskanje zanesljivega obrtnika in organizacija del doma, še posebej, če smo se lotili prenove stanovanja, vzame kar nekaj časa. In potem je treba poiskati še ugoden kredit. V ZPS se dobro zavedamo, da mnogi potrošniki nimajo ne dovolj znanja ne časa za iskanje najprimernejšega kredita, zato bi bilo prav, da bi bila vsaj bančna ponudba kreditov pregledna in jasna. To bi potrošnikom omogočilo hitro in enostavno primerjavo med krediti, ki jih ponujajo banke in hranilnice. In ko bi se potrošnik na podlagi take primerjave odločil za sklenitev kreditne pogodbe, bi moral biti postopek nezapleten in hiter.

Najprej je na vrsti ocena kreditne sposobnosti
Še preden začnete raziskovati ponudbo, ocenite, koliko kredita boste lahko mesečno odplačevali, ne da bi zaradi tega bistveno poslabšali kakovost življenja svoje družine, ali celo povzročili, da zaradi kreditnega obroka ne bi mogli plačati kakšnih drugih nujnih stroškov oziroma položnic.

Za oceno kreditne sposobnosti seveda potrebujete dober pregled nad svojimi mesečnimi prihodki in vsemi nujnimi izdatki. Nikoli se ne odločite za takšen kreditni obrok, ki bi vas pahnil v življenje na finančnem robu. Tako boste namreč imeli že pri majhnih nepričakovanih stroških težave z odplačevanjem kredita, za premostitev boste verjetno uporabljali drag limit in mogoče boste zabredli v težave pri odplačevanju kredita. Prevelika drznost in nepremišljenost pri izbiri višine kreditnega obroka je torej nespametna, kar pa velja tudi za pretirano bojazljivost, saj odločitev za (pre)majhen obrok pomeni, da boste kredit odplačevali veliko dlje časa in dražje, kot bi ga, če bi izbrali primerno višino kreditnega obroka.

Če še ne vodite domačega knjigovodstva, je pred najetjem kredita skrajni čas, da ga začnete. Naredite seznam izdatkov v zadnjih nekaj mesecih. Zagotovo imate shranjene odrezke položnic, bančne izpiske, verjetno tudi račune za večje izdatke. Ocenite, koliko porabite za redni nakup hrane in potrebščin v trgovini, koliko za prehrano zunaj doma, ne pozabite na stroške goriva, stroške javnega prevoza ... Poleg rednih mesečnih stroškov seveda pomislite tudi na tiste, ki vas doletijo enkrat ali nekajkrat na leto (šolski izdatki, počitnice, obleka in obutev, zavarovanje avtomobila, davčne obveznosti ...). Vas morda čakajo kakšna večja popravila ali drugi večji izdatki?

Če so izdatki praktično enaki kot dohodki, razmislite, ali bi se lahko odpovedali kakšnemu od izdatkov. Vsekakor pa mora biti "škoda" zaradi take odločitve manjša od koristi, ki bi jo pridobili z najetjem kredita. Ocenite, kaj je pri vas doma nujnejše. 

Vsekakor pri vseh preračunih pustite še nekaj prostora za nepričakovane izdatke.

V ZPS v zadnjih letih opažamo, da so postale banke zelo pozorne na kreditno sposobnost potrošnikov in da kot pogoj za odobritev kredita praviloma zahtevajo, da je potrošnik redno zaposlen pri finančno solidnem podjetju. Pogost pogoj je tudi, da mora potrošniku po odštetju kreditnega obroka ostati na računu še znesek, ki ne sme biti manjši od minimalne neto plače. Ta je trenutno dobrih šeststo evrov.

Banke "pozabljajo" na stroške vodenja TRR
Žal moramo spet ponoviti, da vse banke (izjemi sta Raiffeisen in SKB) v izračune EOM še vedno ne vključujejo stroškov vodenja bančnega računa. Tako je njihova ponudba na videz ugodnejša, kot je v resnici. Nobena od bank, ki jih je potrošnica obiskala, ji ni ponudila informativnega izračuna na standardiziranem obrazcu, ki ga predpisuje zakon. V pisnih ponudbah pa sta ponudbo na takšnem obrazcu poslali le Delavska hranilnica in Unicredit.

Gospa Marija potrebuje 7.000 evrov kredita
Pred kratkim nas je za nasvet o najetju ugodnega kredita prosila naša članica Marija iz Ljubljane. Za obnovo kuhinje in zamenjavo dotrajanih gospodinjskih aparatov bi potrebovala sedem tisoč evrov, zato se je oglasila v svoji banki. Presenetila jo je višina obresti, ki bi jih morala plačati za kredit. Potrošnikov, ki bi potrebovali nekaj dodatnega denarja za izvedbo investicije, je zagotovo veliko, zato smo se odločili primer gospe Marije uporabiti za praktično preverjanje, kakšna je pot potrošnika, ki želi pridobiti čim ugodnejši kredit. 

1 Ocena kreditne sposobnosti
Plača gospe Marije je okrog 950 evrov. Odplačuje manjši kredit, ki ga je najela v preteklosti, in plačati mora še 5 obrokov po 50 evrov. Že nekaj let redno spremlja svoje finančno poslovanje in zapiše vsak opravljeni nakup, zato je hitro preračunala, da za izdatke, ki se jim ne more (ali noče) odpovedati, potrebuje mesečno vsaj 700 evrov. Priporočili smo ji, naj kreditni obrok ne bo večji od 180 evrov. To bi pomenilo, da bi kredit 7.000 evrov odplačevala štiri (4) leta.

2 Do bančnih ponudb najprej iz domačega naslonjača
Potrošnici smo svetovali, naj banke po elektronski pošti prosi za pisne ponudbe, s pomočjo katerih bomo lahko (skupaj) ocenili, katera je zanjo najugodnejša oziroma najprimernejša. Že takoj smo ji tudi povedali, da bo morda morala za dobro ponudbo tudi zamenjati banko. Priskrbeli smo ji e-naslove vseh bank in hranilnic, ona pa jim je poslala kratek dopis s prošnjo za informacijo o ceni kredita v višini 7.000 evrov, ki bi ga odplačala v 4 letih. Sporočila jim je še višino svoje plače, da je redno zaposlena in da je v primeru ugodne ponudbe pripravljena pri banki odpreti tudi bančni račun.

In kako so se banke odzvale na možnost pridobitve nove, kreditno sposobne stranke? Večina jih je odgovorila zelo hitro. Najprej so odgovorili iz NLB, SKB in Delavske hranilnice (na zvečer poslano pošto so odgovorili naslednji dan še pred deveto uro zjutraj). Do zaključka redakcije pa smo zaman čakali na odgovore Banke Celje in NKBM.

Skoraj vse banke razen treh (SKB banke, Sparkasse in Poštne banke) so ji poslale konkretne kreditne ponudbe. V SKB so jo prijazno svetovali, naj uporabi informativni izračun na njihovem spletnem mestu. Iz Sparkasse so ji sporočili, da se ji bo oglasil njihov svetovalec (vendar se to ni zgodilo). Na Poštni banki pa so jo prosili, naj jih pokliče, po telefonu pa so ji pojasnili, da že za pripravo prve ponudbe potrebujejo toliko dokazil, da je naša članica izgubila zanimanje za nadaljnje sodelovanje.

Kaj pa odgovori bank, ki so poslale konkretne ponudbe? Kar tretjina bank gospe Mariji ni sporočila vseh ključnih podatkov, ki jih potrebuje potrošnik za presojo, ali je kredit ugoden ali ne (EOM, skupni znesek glavnice in stroškov). Pri Delavski hranilnici so tako pozabili na EOM, pri Hypo banki na skupni znesek, pri Banki Koper in Hranilnici Lon pa na oboje. Potrošnica je te banke izločila iz primerjave, saj od njih ni dobila dovolj informacij o ponudbi. Iz banke Unicredit so ji poslali tudi informativni izračun premije nezgodnega zavarovanja, ni pa bilo jasno, ali je to zavarovanje (ki bi kredit občutno podražilo) tudi pogoj, da bi ji kredit odobrili pod ponujenimi pogoji.

vip klicaj 2Potrošnik lahko najbolje primerja kredite s pomočjo efektivne obrestne mere (EOM), v katero so vključeni vsi neposredni stroški kredita. Če pa želi izvedeti, koliko ga bo kredit resnično stal, je pomemben tudi skupni znesek glavnice in stroškov, ki ga bo moral vrniti banki.

3 Ožji izbor in obisk bančnih poslovalnic
Na podlagi ponudb, prejetih po e-pošti, se je potrošnica odločila, da bo obiskala pet bank, ki so poslale najugodnejše ponudbe: Abanko, Gorenjsko banko, SKB, Unicredit in Sberbank. Čeprav od SKB konkretne ponudbe po e-pošti ni dobila, se je odločila za obisk pri njih, saj je informativni izračun na njihovem spletnem mestu kazal, da sodi njihov kredit med najugodnejše. 

Na spletnih mestih bank je prebrala, da za odobritev kredita potrebujejo dokaze o njeni kreditni sposobnosti, zato je s seboj vzela tri zadnje plačilne liste in šest izpiskov mesečnega prometa na bančnem računu. Prebrala je tudi, da mora pred podpisom kreditne pogodbe izročiti banki vlogo za odobritev kredita in upravno izplačilno prepoved na plačo ali pokojnino (s tem dokumentom se potrošnikov delodajalec zaveže, da bo od njegove plače trgal mesečne obroke kredita in jih nakazoval banki.), vendar se je odločila, da bo ta dokumenta banki izročila šele potem, ko bo videla, kakšna bo njihova končna ponudba.

4 Končne ponudbe so večinoma slabše od tistih po e-pošti, pa še drugi zapleti
V Abanki, od koder so ji poslali najugodnejšo ponudbo, je takoj ugotovila, da brez dodatnih dokaznih gradiv ne bo šlo. Bančna uslužbenka je za izdelavo končne ponudbe zahtevala od nje še podpisano potrdilo delodajalca o višini plače in drugih odtegljajih ter podpisano izjavo njene trenutne banke o prilivih in odtegljajih na njenem bančnem računu. Ko je potrošnica vztrajala, naj ji povedo, s kakšno ceno kredita lahko računa, če bo priskrbela tudi to dokumentacijo, je bila razočarana, saj je dobila ponudbo, ki je bila občutno slabša od tiste, ki jo je dobila po e-pošti. Uslužbenka ji je pojasnila, da morajo nove stranke plačati višjo premijo za zavarovanje kredita. Informacije o kreditni sposobnosti, ki jih je prinesla s seboj, je niso zanimale.

Nič kaj drugače ni bilo ob obisku poslovalnice Gorenjske banke, kjer so zahtevali enaka dokazila. Tudi njihova ponudba je bila slabša od tiste po e-pošti, plačilni listi in izpiski, ki jih je potrošnica prinesla s seboj, pa jih tudi niso zanimali.

V SKB so bili nekoliko manj birokratski in so potrošnici takoj povedali, koliko jo bo stal kredit, ko bo prinesla vso dokumentacijo. Potrošnico pa je presenetilo, da ji je uslužbenka sicer natisnila ponudbo, omenila pa ji je še, da bo morala poleg tam navedenih stroškov plačati še nekaj 100 evrov za zavarovalno premijo. Zaradi tega stroška kredit pri SKB za potrošnico ne bi bil več najugodnejši. Zaračunavanje stroškov, ki niso obračunani niti v informativnem izračunu niti na spletnem mestu, nikakor ni dobra bančna praksa.

Po razočaranju ob obisku prvih treh bank se je zapletlo še z banko Unicredit. Z bančno uslužbenko se je najprej dogovorila za termin, vendar pa ga je ta zaradi bolniške odsotnosti odpovedala, potem pa se ji ni več oglasila.

5 Najugodnejša ponudba je bila tista, ki na prvi pogled to ni bila
Gospa se je odpravila še v Sberbank, ki se je med ponudbami po e-pošti uvrstila na peto mesto. Za razliko od drugih obiskanih bank so ji tu dali enako ponudbo kot po elektronski pošti. Edini so omenili, da se lahko njen kreditni obrok spremeni, če se poveča referenčna obrestna mera Euribor. Ponudba Sberbank je bila za 300 evrov ugodnejša od ponudbe, ki jo je dobila v svoji banki. Potem ko je primerjala še stroške poslovanja s spletno banko pri obeh bankah, je ugotovila, da bosta zanjo najem kredita in odprtje računa (zamenjava banke) pri Sberbank dobra odločitev.

Informativni izračuni na spletu - zgolj za orientacijo
"Ne morem si predstavljati, da se v trgovini odločim za nakup hlač, ki imajo označeno ceno, na blagajni pa mi prodajalka pove, da bom morala zanje plačati več. Zakaj za banke ne veljajo ista pravila kot za vse druge?", je razmišljala gospa Marija. Zelo jo je razjezilo, ker so ji banke po e-pošti poslale ponudbe, ki jih v poslovalnici niso več hotele potrditi.

Presenetila pa nas je tudi primerjava bančnih ponudb z rezultati informativnih izračunov kreditov na njihovih spletnih mestih. Pregled je namreč pokazal, da banke tam objavljajo ugodnejše pogoje, kot so bili tisti, ki so jih banke poslale naši potrošnici po e-pošti. Upravičeno bi lahko pričakovali, da bodo banke na spletu, ki je za potrošnike najbolj enostavno dostopen vir informacij, objavljale ponudbe, ki si jih lahko v resnici obetajo tisti z ustrezno boniteto za odobritev kredita. Zaradi neskladij med informativnimi izračuni na spletnih mestih bank, ponudbami po e-pošti in ponudbami v poslovalnicah smo se odločili, da ne bomo objavili tabele bančnih ponudb kreditov, ki temeljijo na spletnih informativnih izračunih.

Informativne izračune bank velja upoštevati predvsem kot orientacijo pri oceni, katere banke sploh velja zaprositi za konkretno ponudbo. Šele ob obisku bančne poslovalnice pa boste izvedeli, kakšno ponudbo vam je banka v resnici pripravljena dati.

Obrestno tveganje
Čeprav se zdijo na prvi pogled krediti, vezani na Euribor, občutno ugodnejši od tistih s fiksno obrestno mero, se bo to lahko v prihodnosti spremenilo. Euribor je namreč trenutno z 0,4 odstotka na zgodovinsko nizki ravni in prav lahko se zgodi, da se bo v prihodnjih letih z gospodarskim okrevanjem začel povečevati. Preden se je začela svetovna gospodarska kriza, je bil namreč od dva do pet odstotkov. Če bi se Euribor pri našem kreditu po dveh letih odplačevanja kredita povečal za 3 odstotne točke, bi moral potrošnik plačati 120 evrov več obresti.

S "fiksnim" kreditom se lahko pred višjimi stroški obresti zavarujemo le, če je fiksna obrestna mera že na začetku ugodna. Trenutna ponudba kreditov s fiksno obrestno mero pa je dokaj draga. Svetla izjema je le Delavska hranilnica, pri kateri je takšen kredit od 100 do 400 evrov ugodnejši kot pri drugih bankah.

Pri kreditih z daljšo dobo odplačevanja in večjimi zneski je večje tudi tveganje, da bodo večji tudi stroški obresti.

Naš vtis o ravnanju bank
Potrošniški krediti so danes precej dražji, kot so bili pred leti, razlike med ponudniki pa so velike. Primerjava med bankami je za potrošnike kljub opisanim težavam gotovo zelo koristna – razlika (torej prihranek) med najbolj in najmanj ugodno banko je lahko pri kreditu, o katerem smo poizvedovali, tudi do tisoč evrov.

Neprijetno nas je presenetilo, kako banke potrošniku po nepotrebnem otežijo odločanje. Prakso, da banke na svojih spletnih mestih praviloma ne objavljajo verodostojnih kreditnih ponudb, je težko razumeti. Razočarale so nas ponudbe, v katerih manjkajo ključni podatki za potrošnikovo odločitev. Nekorektno od večine bank, ki jih je obiskala naša potrošnica, je bilo tudi, da so po e-pošti poslali boljšo ponudbo, kot so jo bili pripravljeni v resnici dati, čeprav jim je že v dopisu opisala svojo plačilno sposobnost.

Razočaralo nas je tudi silno nezaupanje banke do naše potrošnice. Mar za preverjanje kreditne sposobnosti ni dovolj, da potrošnik prinese v banko plačilne liste in bančne izpiske? Ali banke potrošnikom res tako malo zaupajo, da od njih že na prvem pogovoru zahtevajo podpisana potrdila delodajalca in potrošnikove domače banke (ta lahko potrdilo tudi drago zaračuna)? Brez teh potrdil se nobenemu od obiskanih bančnih uslužbencev ni zdelo vredno preveriti višine potrošničine plače in njenih drugih kreditnih obveznosti, da bi ji ponudili vsaj osnovno informacijo, ali lahko računa na odobritev kredita ali ne. 

Zaradi slabega obveščanja o stroških kreditov ter zbirokratiziranih postopkov v številnih bankah se ne moremo znebiti vtisa, da bi večina bank potrošnikom najraje kar popolnoma onemogočila temeljito primerjavo ponudbe. Končujemo z vprašanji: katera banka si bo drznila ponuditi potrošnikom ugoden potrošniški kredit, za katerega bo zaračunala le fiksno obrestno mero? Kdaj bomo dočakali, da banke ne bodo inovativne le pri izumljanju vedno novih zank in stroškov, ampak tudi pri oblikovanju preprostih produktov in za potrošnike enostavnih postopkov?

Na kratko - kako do najugodnejšega kredita?

  • Preverite svoje dohodke in izdatke in izračunajte, kako velik kreditni obrok si lahko privoščite in v kolikšnem času boste lahko kredit odplačali.
  • Za ponudbo zaprosite svojo banko.
  • Preverite spletno ponudbo drugih bank; uporabite lahko tudi primerjalnik potrošniških kreditov na našem spletnem mestu www.zps.si – zavihek Osebne finance.
  • Izberite vsaj pet najugodnejših ponudb. Banke pisno prosite za ponudbe in jim na kratko opišite svoj finančni položaj. Vprašajte tudi, katera dokazila potrebujejo, da vam bodo lahko zatrdno potrdili, ali boste lahko dobili kredit in pod kakšnimi pogoji.
  • Kredite z enakim zneskom in obdobjem odplačila boste najlažje primerjali med seboj s pomočjo efektivne obrestne mere (EOM). Zavedajte se, da lahko paketne ponudbe, npr. krediti z dodatnimi zavarovanji in karticami, zelo podražijo vaš kredit.
  • Še preden boste obiskali izbrane banke, na našem spletnem mestu v primerjalniku bančnih računov preverite in primerjajte, kakšni so stroški vodenja bančnega računa v teh bankah in v vaši banki. Tako boste lahko ugotovili, ali velja zaradi najema kredita zamenjati tudi banko.
  • S potrebnimi dokazili se odpravite v bančne poslovalnice, prepričajte se o dokončnih pogojih kredita in se nato odločite. 
  • Če bodo vse banke zavrnile odobritev kredita, razmišljate pa, da bi kredit najeli pri nebančnem ponudniku, svetujemo, da ste zelo previdni. Nebančni kreditodajalci zelo pogosto zaračunajo oderuške stroške, pogosto pa prihaja tudi do drugih kršitev vaših pravic.

Avtorja: Boštjan Krisper, Alina Meško

bs

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA