Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Krediti, prost dostop
Krediti, prost dostop
24. november 2011

Novi Zakon o potrošniških kreditih predpisuje, da morajo kreditodajalci pred sklenitvijo kredita obvezno preveriti kreditne sposobnosti potrošnika. Ali to pomeni manj kreditov za tiste z nižjimi dohodki in brez redne zaposlitve? Po našem mnenju je osnovni namen zakonskih določil zagotoviti, da bodo kreditodajalci odgovorno kreditirali potrošnike, ne pa da bo rezultat zakona prepoved kreditiranja potrošnikov s slabšo kreditno sposobnostjo. Izključitev finančno šibkejših potrošnikov s kreditnega trga bi bila škodljiva, pri čemer pa je treba zagotoviti, da kreditodajalec pri poslovanju z njimi ravna še bolj previdno.

Obvezno preverjanje = soodgovornost kreditodajalca
Obvezno preverjanje kreditne sposobnosti pomeni soodgovornost kreditodajalca, če bi potrošnik zašel v težave, ki bi nastale zaradi dogodkov, ki bi jih banka lahko predvidela ali pa preverila. Med takšne dogodke sodijo na primer dvig referenčnih mer, spremembe valutnih tečajev in nihanje potrošnikovih prihodkov in stroškov. Mednje pa po drugi strani ne sodi na primer nepričakovana izguba redne zaposlitve. Preverjanje kreditne sposobnosti finančno šibkejšega potrošnika mora biti temeljito in nikakor ne sme temeljiti le na vpogledu v SISBON, v skupno baze podatkov o poslovanju potrošnikov. Če postane potrošnik plačilno nesposoben zaradi dogodkov, ki bi jih banko lahko predvidela, je soodgovorna. Posledica soodgovornosti pa mora biti, da banka izgubi celotno ali del terjatve do potrošnika.

Kreditni obrok ne bi smel poseči v znesek minimalne plače
Zakonsko določen minimum za kreditno sposobnost je minimalna plača. V ZPS menimo, da je to realni znesek, ki ga potrošnik potrebuje za nujne življenjske stroške, med katere ne šteje odplačevanje kreditov. Kreditni obrok ne sme poseči v znesek minimalne plače, razen če ne gre za financiranje zares nujnih izdatkov.

Pri kreditiranju finančno šibkejših je treba temeljito tudi presoditi o namenu kredita in ali  je tip kredita primeren za doseganje tega namena. Kredit, ki potrošniku pušča razmeroma malo sredstev za preživetje, mora biti zanj produktiven, torej mora biti namenjen za nujne izdatke, ki na primer omogočajo potrošniku normalno življenje ali pošteno konsolidacijo dolgov. Za finančno šibkejšega potrošnika prav gotovo ni produktiven gotovinski kredit za financiranje tekoče porabe, ali pa kredit za počitnice.

Prav tako so zanj zaradi visoke tveganosti in stroškov, ki lahko ogrozijo njegovo kreditno sposobnost, neprimerni krediti s spremenljivo obrestno mero, revolving krediti na karticah, dolgoročni limit, krediti z dodatnim zavarovanjem ter paketi s storitvami, ki jih potrošnik ne potrebuje. Tudi višji stroški kredita in dodatno zavarovanje, ki včasih doletijo tiste s slabšo kreditno sposobnostjo, lahko ogrozijo njihovo plačilno sposobnost.

Banka ne sme spravljati potrošnika v nove težave
Koncept odgovornega kreditiranja, ki ga uvajata evropska direktiva in Zakon o potrošniških kreditih, pa ni omejen le na previdnost in skrbnost pri presoji potrošnikove kreditne sposobnosti, temveč je nujen v celotnem trajanju pogodbenega razmerja. Če se med odplačevanjem  pojavijo težave, banka z njihovim reševanjem ne sme spravljati potrošnika v nove težave in mu povzročati dodatnih stroškov. Cilj banke ne sme biti odstop od pogodbe in izvršba, ampak tako reprogramiranje dolga, da so pogoji za potrošnika še znosni.

Pri nas ni neprofitnih in specializiranih kreditodajalcev
V tujini kreditiranje socialno ogroženih praviloma izvajajo neprofitni in specializirani kreditodajalci. Pogosto jim dodatne storitve ponujajo tudi neodvisni svetovalni centri. Pri nas žal ni ne enih ne drugih, čeprav bi jih zelo potrebovali. Pri obravnavanju kredita za potrošnika s slabo plačilno sposobnostjo namreč obe strani za uspeh posla potrebujeta dodatne storitve: podrobnejšo analizo potrošnikovega finančnega položaja in pripravo gospodinjskega likvidnostnega načrta. Kreditiranje finančno šibkejših potrošnikov zahteva od banke dodatno previdnost in znanje, ne le pri odobritvi kredita, ampak tudi pri upravljanju z njim.

zps_vip2Na podlagi tujih izkušenj dvomimo, da so klasične komercialne banke sposobne učinkovito in odgovorno kreditirati socialno ogrožene potrošnike. Obstoji realna nevarnost, da se bo v Sloveniji razvil trg tveganih (za potrošnike in tudi za banke) in dragih kreditov za revne, zato od nadzornih organov pričakujemo posebno skrb in pozorno spremljanje tržne prakse in njenih posledic za socialno šibkejše potrošnike.

 

bs

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA