Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Krediti, prost dostop

Novi Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) omogoča odlog plačila do 12 mesecev tistim kreditojemalcem, ki zaradi posledic COVID-19 ne morejo poravnati kreditnih obveznosti. Če do sprememb zakona ne bo prišlo, se bodo obresti v času odloga obračunavale, plačevale pa ne.

Obresti se torej bodo obračunavale in sicer po obrestni meri, ki je dogovorjena s kreditno pogodbo. To pomeni, da jih boste morali poravnati kasneje, lahko pa jih – ob soglasju z banko in glede na svoje finančne zmožnosti – (vsaj delno) odplačujete že med samim odlogom.

Kakšne so možnosti plačila obresti, ki nastanejo v času odloga?

Zakon določa, da se bodo obresti v času odloga obračunavale, plačevale pa ne. Plačilo bo nastopilo po zaključku odloga, v dogovoru z banko:

• v enkratnem znesku ali
• obresti se bodo pripisale glavnici banka pa bo izračunala nov, višji obrok.

Ob soglasju banke lahko obresti delno ali v celoti odplačujete že med odlogom. 

Koliko obresti je obračunanih v enem letu?

Višina obresti je odvisna od zneska kredita, ročnosti, obrestne mere ter preostanka dobe odplačila – na načetku odplačevanja je delež obresti v anuiteti bistveno večki kot na koncu.

Odlog kreditnih obveznosti je lahko krajši od enega leta, a za primer izračuna smo upoštevali najdaljšo dobo, ki jo omogoča zakon.

 Primer kredita

Miha in Tanja sta pred dvema letoma najela stanovanjski kredit v višini 150.000 evrov.

Izposojeni znesek: 150.000 evrov
Doba odplačila: 25 let
Obrestna mera: fiksna 3,00 %
Mesečni obrok: 710 evrov

V dveh letih sta odplačala približno 8000 evrov glavnice, preostanek dolga znaša 142 000 evrov. Na banki sta zaradi posledic COVID-19 zaprosila za enoletni odlog plačil.

• Če obresti med odlogom ne plačujeta, imata po enem letu 4200 evrov dodatnega dolga iz naslova obresti med moratorijem. Pokrijeta ga lahko v enkratnem znesku in nadaljujeta z odplačili preostanka glavnice, ali pa ga banka prišteje preostanku glavnice – njun skupni dolg bi tako znašal 146 200 evrov. Ob predpostavki, da se doba odplačevanja ne spremeni, bi se mesečni obrok iz 710 evrov zaradi dodatnih obresti v času odloga povišal na 757 evrov.

• Če se z banko dogovorita za sprotno plačevanje obresti, bosta mesečno plačevala okrog 350 evrov, znesek glavnice pa bo po zaključku odloga ostal enak – 142 000 evrov.

Nasvet

V primeru, da se odločite za odlog plačil kreditnih obveznosti po ZIUOPOK, se skušajte z banko dogovoriti, da vsaj del obveznosti plačujete tudi v času moratorija.

 je dolg lahko darilo logoJavno službo Obveščanja in izobraževanja potrošnikov sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA