Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Krediti, prost dostop
Krediti, prost dostop
19. februar 2020

Predlog zakona o poroštvu države za stanovanjska posojila - Ministrstvo za finance je na začetku letošnjega leta objavilo predlog zakona o poroštvu države za stanovanjske kredite, s čimer naj bi pri najemu stanovanjskega posojila za nakup ali gradnjo primerne stanovanjske nepremičnine pomagali predvsem mladim, prekarno zaposlenim in zaposlenim za določen čas.

Predlog zakona predvideva poroštvo države za namenske stanovanjske kredite z višino glavnice do 150.000 evrov, pri čemer bo moral kreditojemalec zagotoviti vsaj 20 odstotkov cene nepremičnine v obliki lastne udeležbe, ročnost posameznega kredita pa ne bo smela presegati 30 let. Efektivna obrestna mera na dan sklenitve kreditne pogodbe ne bo smela biti višja od efektivne obrestne mere primerljivega kredita brez poroštva države.

Kljub poroštvu države bo morala biti terjatev zavarovana tudi s hipoteko. V primeru težav z odplačevanjem bo preostali dolg banki res odplačala država, vendar bo ta pozneje terjala posojilojemalca. Zavarovanje posojila s poroštvom države je namreč namenjeno izključno zaščiti banke, če posojilojemalec ne bi bil sposoben odplačevati mesečnih obveznosti posojila.

Skupni obseg poroštev je predviden v višini do 500 milijonov evrov, izdajala naj bi se do konca leta 2030.

Predlagana rešitev ne prinaša pravega učinka
Sedanje razmere mladim ne omogočajo najetja stanovanjskega kredita brez lastnega vložka, zaradi določenih oblik zaposlitve (določen čas, prekarna zaposlitev) imajo zelo omejen dostop do virov financiranja, tudi obrestne mere so višje kot drugje v evroobmočju. Kako bodo torej predlagani ukrepi pomagali ljudem in predvsem, kateri ukrepi v okviru poroštvene sheme so tisti, ki naj bi zagotavljali reševanje njihovih ključnih problemov pri zadolževanju za stanovanjske namene?

Pričakovanja glede sprememb, ki naj bi jih prinesel nov zakon, so velika. A predlagana zakonodajna rešitev tem pričakovanjem žal ne sledi, saj ukrepi ne prinašajo učinkovitih rešitev za potrošnike.

Manjkajo rešitve, ki bi vprašanja glede uresničevanja učinkovite pomoči pri zadolževanju za stanovanjske potrebe obravnavale širše, pri tem pa upoštevale potrebe in koristi tistih, ki jim je sprememba namenjena. Namesto tega predlagatelj k problematiki pristopa z nedorečenimi delnimi rešitvami, ki ne vodijo do pravih rezultatov. Gre za velik razkorak med ključnimi pričakovanji in dejanskimi predlogi, na kar smo v ZPS predlagatelja tudi opozorili.

Dostopnost do stanovanjskih kreditov naj bi bila sicer lažja za potrošnike z določeno obliko zaposlitve, ki so jih banke v preteklosti kreditirale samo deloma ali pa sploh ne, to je za zaposlene za določen čas ali prekarno zaposlene, vendar iz predloga ni povsem jasno, na kakšen način bodo finančne institucije v okviru poroštvene sheme te skupine kreditirale po novem. Banke bodo še vedno izvajale običajne postopke preverjanja kreditne sposobnosti z namenom, da bo posojilojemalec sposoben vračati mesečne obveznosti iz naslova posojila.

Ukrepi bi morali biti konkretno usmerjeni v zagotavljanje cenovno ugodnejšega zadolževanja potrošnikov. V obrazložitvi predloga zakona predlagatelj sicer predvideva ugodnejše kredite, vendar za to ni nobenega zagotovila. Glede na prvovrstno zavarovanje bi morale biti obrestne mere stanovanjskih kreditov nižje od primerljivih kreditov bank brez poroštva države, saj zakon s prenosom tveganj z banke na državo omogoča določeno razbremenitev bank.

Stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero so v Sloveniji dražja kot drugje v evroobmočju, tudi v primerjavi s sosednjima Avstrijo in Italijo.

Poroštvo države tudi ne bo zastonj, država bo zanj zaračunala premijo v višini 0,2 odstotka, pri čemer bo podlaga za izračun letne premije znesek preostale glavnice posameznega kredita. Račun zanjo bo sicer prejela banka, vendar bodo na koncu njeno breme verjetno nosili prav potrošniki.

Predlog zakona tudi ne rešuje problema mladih, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za financiranje nakupa stanovanja. Pomoč države bi morala biti usmerjena na potrošnike, ki si lahko privoščijo mesečno odplačevanje posojila, vendar nimajo dovolj sredstev za lastno udeležbo pri nakupu nepremičnine. Predlog zakona namreč predvideva, da bo moral kreditojemalec zagotoviti vsaj 20 odstotkov cene nepremičnine v obliki lastne udeležbe, kar mladim družinam in ekonomsko ranljivejšim skupinam potrošnikov, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, še vedno otežuje začetek samostojne poti. Zdaj ta problem pogosto rešujejo s pomočjo družinskih članov ali pa za ta namen najemajo dodatne (precej dražje) potrošniške kredite.

Nakup stanovanja je velika finančna odločitev, izbira financiranja pa je lahko zapletena, saj je na voljo veliko ponudnikov in široka paleta različnih (kompleksnih) produktov. Potrošniki bi se morali pri sprejemanju odločitev zanašati na nepristranske in zaupanja vredne nasvete, ki jim bodo pomagali skrbno preučiti vse možnosti. Prav zaradi tega bi morala biti pomoč države usmerjena tudi v zagotavljanje ustreznih izobraževalnih programov in svetovanj s strani usposobljenih in reguliranih neodvisnih svetovalcev, ki bi potrošnikom pomagali sprejemati informirane odločitve, prilagojene njihovim potrebam.

Manjkajo ključni ukrepi za delovanje stanovanjskega trga
Predlagani zakon o poroštvu države v tem trenutku ni primeren ukrep, saj stanovanjski trg v Sloveniji iz več razlogov že v osnovi ni ustrezen. Glavni težavi sta namreč neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter veliko pomanjkanje neprofitnih najemniških stanovanj, s katerimi bi reševali stanovanjsko problematiko tistih, ki jim dohodek ne omogoča nakupa lastnega stanovanja oziroma (profitnega) najema.

Delni posegi pri reševanju stanovanjske problematike ne bodo pripomogli k oblikovanju učinkovitega stanovanjskega trga, s poroštvom države za stanovanjska posojila dostopnost do stanovanj namreč ne bo nič večja. Posebej za mlade bi na nacionalni ravni potrebovali socialne ukrepe in strategije, ki bi jim olajšali reševanje stanovanjske problematike z neprofitnimi in socialnimi najemninami namesto najemanja dragih stanovanjskih posojil.

Brez celovite obravnave stanovanjske problematike in sprejetja reform, ki bodo ustvarile boljše ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo stanovanj, bodo ta še težje dostopna. Večje povpraševanje in manjša ponudba bosta še naprej vplivala na višje cene, posojilojemalci se bodo morali za reševanje stanovanjskih potreb še bolj zadolževati in zmanjšati preostalo porabo. Takšen razvoj pa lahko ustvari težave tako za posamezna gospodinjstva kot za družbo kot celoto.

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA