Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Zdravila
Zdravila
18. november 2016

18. november, Evropski dan antibiotikov, je namenjen ozaveščanju evropskih potrošnikov o racionalni rabi antibiotikov. Danes je naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike že resna težava, ki ogroža javno zdravje, saj ogroža njihovo učinkovitost danes in v prihodnosti. Preudarna raba antibiotikov pa lahko pomaga ustaviti razvoj odpornih bakterij ter tako pripomore, da bodo ostali učinkoviti tudi za naslednje generacije. Svetovna zdravstvena organizacija je maja 2015 na letni skupščini potrdila globalni akcijski načrt za boj proti odpornosti na mikrobe, predvsem pa proti naraščajoči bakterijski odpornosti na antibiotike.

Kaj je odpornost bakterij na antibiotike in zakaj se pojavi?
Odpornost na antibiotike pomeni, da antibiotik ni sposoben zaustaviti rasti bakterij ali jih uničiti. Odporne bakterije se lahko širijo med ljudmi, ob okužbi z njimi pa je običajno antibiotično zdravljenje neučinkovito, saj kljub antibiotikom preživijo in se še naprej širijo. To pa pri bolniku lahko podaljša trajanje bolezni, zahteva zdravljenje v bolnišnici ali uporabo zdravil, ki imajo lahko resnejše stranske učinke.

favicon Skupaj z Zdravstvenim domom Ljubljana smo izdali zloženko Manj je bolje, v kateri so zbrani številni koristni in konkretni nasveti o varni in racionalni rabi antibiotikov. Prelistajte jo.

Antibiotiki niso učinkoviti proti prehladu, gripi …
Antibiotiki niso protivirusna in protibolečinska zdravila, zato ne morejo pozdraviti vsake bolezni. Antibiotikov tako ne uporabljamo za lajšanje simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina, zamašen nos … Kot svetujejo v Zdravstvenem domu Ljubljana lahko za te namene uporabimo analgetike, antipiretike, lokalne antiseptike… Čeprav vas kot laika lahko zavedejo simptomi, da imate na primer isto bolezen kot takrat, ko vam je zdravnik predpisal zdravljenje z antibiotiki, ne uporabljajte antibiotikov, ki so vam ostali ali vam jih `posodil´ sosed. Zdravljenje z antibiotiki lahko predpiše le zdravnik, ki vas je pregledal. Zato ne hranite antibiotikov za morebitno uporabo v prihodnje.

Kar 40 % Evropejcev verjame, da so antibiotiki učinkoviti proti prehladu in gripi. 
Vir: Spletni portal Evropski dan antibiotikov

Zadostno in pravočasno komuniciranje z bolniki je ključno
Raziskave kažejo, da je bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo bolj odvisno od učinkovitega pogovora z zdravstvenim delavcem kot od dejstva, da mu zdravnik predpiše recept za antibiotike. Kažejo tudi, da predpisovanje antibiotikov pri okužbah dihal ne zmanjša števila dodatnih obiskov pri zdravniku. Bolniki naj torej spoštujejo strokovni nasvet izbranega zdravnika za ali proti izbiri antibiotika za zdravljenje.

V anketi o preudarni rabi antibiotikov, v kateri je sodelovalo več kot 600 potrošnikov, jih je 98 odstotkov pravilno odgovorilo, da se antibiotiki uporabljajo pri zdravljenju bakterijskih okužb. Torej se velika večina zaveda, kdaj so antibiotiki učinkovito zdravilo pri zdravljenju, zavedajo pa se tudi, da lahko sami pripomorejo k zajezitvi pojava odpornosti na antibiotike.

AntAnk

Ukrepajmo SKUPAJ in ZDAJ!
Gre za globalni problem in tudi Slovenija ni imuna na nastanek odpornosti na antibiotike. Zato smo se v Zvezi potrošnikov Slovenije odzvali na povabilo Zdravstvenega doma Ljubljana, da združimo moči in informiramo in ozaveščamo potrošnike o racionalni in tudi varni rabi antibiotikov.

Odpornost na antibiotike namreč lahko zajezimo le skupaj. Širjenje odpornih bakterij in ohranitev učinkovitosti antibiotikov bomo dosegli z odgovorno in racionalno uporabo. To pa tudi pomeni, da antibiotikov, ki nam jih predpišezdravnik , ne prenehamo jemati takoj, ko se počutimo bolje. Prav nasprotno. Prehitra prekinitev zdravljenja povzroči odpornost bakterij in slabši uspeh zdravljenja. Antibiotik morda prihodnjič pri isti bolezni ne bo več učinkovit. Zato:

  • Pri jemanju antibiotikov dosledno upoštevajte navodila zdravnika.
  • Poskrbite za ustrezno higieno, npr. umivanje rok po kihanju, kašljanju …
  • Uporabljajte le antibiotike, ki vam jih je predpisal zdravnik. 
  • Ne zahtevajte antibiotikov od svojega zdravnika in ne uporabljajte antibiotikov, ki so "ostali na zalogi« vam ali vašim prijateljem.
Odločitev za samozdravljenje z antibiotiki ni odgovoren način njihove uporabe.

ZDLjubljanaIntervju: Izredna profesorica dr. Antonijo Poplas Susič, dr. med. spec., strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana

Povprašali smo jo o tem, kako lahko potrošniki – bolniki prispevamo k zajezitvi odpornosti na antibiotike in kaj lahko naredijo zdravstveni delavci. Prav izpostavljenost, pretirana uporaba antibiotikov in tudi neupoštevanje navodil zdravnikov pri zdravljenju z antibiotiki povzročajo odpornost na antibiotike.

Antibiotik ni rešitev za vse zdravstvene težave
"Predvsem je nujno, da ljudje razumejo, kako se lahko izognejo okužbam in tako preprečijo potrebo po jemanju antibiotika. Zelo pomemben je zdrav življenjski slog z veliko gibanja na svežem zraku. V času prehladov se je treba izogibati prostorom, kjer je veliko ljudi. Umivanje ali razkuževanje rok po rokovanju z ljudmi ali stiku s predmeti je naslednji pomemben korak. Prav tako cepljenje in zaščita pred boleznimi, ki se lahko razvijejo v bakterijsko okužbo.

Zdravnik mora presoditi, ali je za zdravljenje potreben antibiotik. Pacient mu mora verjeti, da bolečine v žrelu, ušesu ali kašelj večinoma niso razlogi za jemanje antibiotika in starši morajo razumeti, da antibiotik ni zdravilo, ki zbija vročino. S pogostim jemanjem antibiotikov se lahko ustvari odpornost bakterij. Čeprav posameznik še ni jemal antibiotika, se lahko okuži z bakterijo, ki je nanj odporna in proces zdravljenja postane pri tem bolniku zahtevnejši in včasih tudi neučinkovit. Temu pojavu se lahko izognemo tako, da antibiotike jemljemo le tedaj, ko je to res nujno potrebno, točno določeno obdobje in nikakor ne zunaj obdobja, ki ga je predpisal zdravnik."

Pretehta naj strokovnost, ne bolnikovo pričakovanje
"Zdravniki se odločamo, ali bomo antibiotik predpisali ali ne glede na strokovne smernice oziroma priporočila, torej le takrat, ko so izraženi znaki bakterijske okužbe. Če jih ni, se odločamo za odloženo čakanje. To pomeni, da bolnika raje večkrat naročimo na pregled in spremljamo razvoj bolezni. Za antibiotik se odločimo res šele takrat, ko ugotovimo, da gre za bakterijsko okužbo. Virusne okužbe ne zdravimo z antibiotiki, saj je lahko razplet bolezni celo slabši. Predpišemo antibiotik, ki je najprimernejši in učinkuje le na tisto bakterijo, ki povzroča okužbo, ne pa »preventivno« tudi na druge bakterije, ki bi lahko bile tudi prisotne v telesu. To pomeni, da ne predpisujemo antibiotikov širokega spektra kot zdravilo prvega izbora. Zaradi boljšega ciljnega delovanja antibiotikov se neredko odločamo za identifikacijo bakterij z določitvijo antibiograma, ki pomaga pri odločitvi.

Velikokrat so za zdravnike pričakovanja in zahteve bolnikov zahtevnejše kot pa sledenje strokovnim priporočilom, zato svetujemo pacientom, naj zdravniku razložijo svoje zdravstvene težave in ne svojih pričakovanj, da bodo dobili prav tak antibiotik, ki »je pomagal tudi njihovemu sosedu."

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA