Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Zavarovanje in pravice pacientov

Zagotavljanje potrebne oskrbe in pomoči starejšim postaja vedno večji izziv, še posebej v današnjih finančnih in demografskih razmerah. V Sloveniji pri pomoči na domu zelo zaostajamo za Evropo, saj je le 1,5 odstotka starejših od 65 let deležnih organizirane pomoči na domu, v drugih evropskih državah pa tudi več kot 19 odstotkov. O tej problematiki in možnih ukrepih za hitrejši razvoj so 2. februarja 2012 razpravljali udeleženci konference Pomoč na domu – odziv na demografske spremembe v družbi, ki jo je organizirala Zveza potrošnikov skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Državnim svetom Republike Slovenije.

V Sloveniji je bilo leta 2010 deležnih storitve pomoči na domu nekaj več kot 6.570 oseb, več kot 50 % je bilo starejših od 80 let, tretjina pa od 65 do 79 let. Uporabniki pomoči niso zgolj starejši, temveč tudi invalidne osebe, osebe z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter hudo bolni otroci, vendar je njihov delež v primerjavi s starejšimi manjši.

Pomoč še vedno ni dostopna v vseh občinah. V Sloveniji po podatkih za leto 2010 izvaja pomoč na domu 43 centrov za socialno delo, 21 domov za starejše, trije posebni zavodi za pomoč na domu ter osem zasebnikov s koncesijo. Po podatkih Inštituta za socialno varstvo za leto 2010 so pomoč na domu izvajali v 201 občini, v 6 občinah (Hodoš, Luče, Loški Potok, Preddvor, Kostel, Žetale) se pomoč ni izvajala, v 3 občinah (Horjul, Jezersko, Osilnica) pa pomoč niti ni bila zagotovljena.

Uporabniki so slabo ozaveščeni. Precej potencialnih uporabnikov sploh ne ve, da lahko zaprosijo za pomoč na domu. Večina še vedno meni, da je edini izhod odhod v dom starejših občanov. Občine so dolžne subvencionirati pomoč na domu, zato je lahko to zanje (še posebej za manjše) velik strošek v občinski blagajni, zato večinoma niso preveč zainteresirane za povečevanje števila uporabnikov organizirane pomoči na domu.

Cene ure pomoči na domu so različne. Dodatna težava, ki pesti uporabnike pomoči na domu v Sloveniji, so tudi različne cene teh storitev, ki so odvisne od tega, v kateri občini živi uporabnik. Občine so po zakonu dolžne subvencionirati vsaj polovico cene pomoči na domu. Povprečna subvencionirana cena v Sloveniji za uro pomoči na domu, ki jo mora plačati uporabnik, je bila v letu 2010 4,42 evra. V resnici pa je razpon cen od nekaj več kot evro za uro pomoči na domu, pa do več kot šest evrov, kar je za uporabnika, ki dnevno potrebuje pomoč, že velik finančni zalogaj.

Cene pomoči na domu in domske oskrbe so neprimerljive. Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, že nekaj časa opozarja na popolnoma neprimerljive cene storitev: dan oskrbe v javnem domu za starejše stane 16,79 evra na dan, stroški ene (1!) ure pomoči na domu pa le malo manj (16,47 evra).

Potrebno je večje povezovanje pristojnih. Na konferenci so udeleženci opozorili, da bi lahko nekatere nerešene težave na tem področju odpravili s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi in negi ter z boljšim povezovanjem različnih služb in državnih organov (ministrstva za delo, ministrstva za zdravje, patronažne služb, občin). Velik potencial je tudi v spodbujanju prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja ter oblikovanje izobraževalnih ter preventivnih programov. Po mnenju Koprivnikarja bi težave s povezovanjem med različnimi službami izginile, če bi uporabnikom ponudili vavčer, na podlagi katerega bi se lahko sami odločili, katero od ponujenih storitev bodo izbrali.

V ospredju naj bo uporabnik. Udeleženci konference so se tudi strinjali, da je treba najprej spremeniti pogled na pomoč na domu - v ospredje mora biti postavljen uporabnik s svojimi potrebami. Nekateri uporabniki pomoči na domu potrebujejo tudi zdravstveno oskrbo, zato bi moralo biti zagotovljeno boljše povezovanje med izvajalci pomoči na domu ter patronažnimi službami. Z ustreznim povezovanjem bi lahko racionalizirali obiske pri uporabnikih ter tako zagotovili storitve večjemu številu uporabnikov po dostopnejših cenah.

Starejši od 65 let, ki so vključeni v formalne oblike oskrbe (v odstotkih) *
Država Oskrba na domu Oskrba v ustanovi Skupaj
Avstrija 19,5 3,5 23,0
Švedska 9,4 7,1 16,5
Francija 7,9 4,3 12,2
Velika Britanija 7,4 4,1 11,5
Nemčija 6,0 4,0 10,0
Slovenija 1,5 4,5 6,0
*Podatki iz prispevka Borisa Koprivnikarja, predsednika Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, na konferenci POMOČ na domu - odziv na demografske spremembe v družbi, 2. 2. 2012.

Prezentacija Borisa Koprivnikarja

 
 
 
Prezentacija Mateje Kožuh Novak
 

 

 
 
 
Prezentacija Martina Kopatina
 
 
 
Prezentacija Nine Ličen
 
 
 
 
Prezentacija Tanje Hodnik
 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA