Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja
04. november 2014

Ekologi brez meja so v okviru kampanje "Volk sit, koza cela" pričeli z izpolnjevanjem spletnega dnevnika. Oblikovali so 7-dnevni dnevnik zavržene hrane v gospodinjstvu, da bi vam pomagali razumeti, kako ravnati s hrano, da ta kljub vsem naporom ne bo končala na odlagališčih.

S pomočjo spletnega dnevnika boste lahko spremljali, katere vrste hrane zavržete, kdaj končajo v odpadkih in zakaj do tega pride.

Na poti od kmetij in drugih pridelovalcev hrane se v letu dni v procesu predelave živil, med distribucijo, v trgovini in v gospodinjstvih odvrže kar 180 kilogramov hrane na prebivalca EU. Gospodinjstva naj bi k tej številki prispevala okoli 42 odstotkov, torej okoli 76 kilogramov, statistika pa pravi, da vsak Slovenec na leto odvrže približno 80 kilogramov živil.

Slovenci živila najpogosteje zavržemo zato, ker jim je potekel rok uporabe, ali pa so se pokvarila. Hrana redkeje konča v smeteh (oziroma med biološkimi odpadki, kamor jo seveda moramo odlagati) zato, ker ni dobrega okusa oziroma zato, ker so kupili preveliko pakiranje živila.

Večino odvrženih živilskih odpadkov bi lahko koristno porabili. Strokovnjaki so ocenili, da bi smela biti letna količina t. i. nujnih živilskih odpadkov v gospodinjstvih največ 26 kilogramov.

Zakaj toliko odpadkov?
Po podatkih raziskave EK gre večina živil v smeti zaradi poškodovane hrane in/ali embalaže, zaradi prevelike proizvodnje in posledično prevelike ponudbe (kar pomeni, da mnogim neprodanim živilom poteče rok uporabe), neprimernega skladiščenja, prevelikih porcij v restavracijah, itd.

Za kar 42 % živilskih odpadkov pa so odgovorna gospodinjstva, kar kaže, da potrošniki (gospodinjstva) potrebujejo več znanja in navodil, kako nakupovati, pripravljati in shranjevati živila, da se bo lahko količina odpadkov bistveno zmanjšala.

Industrija in trgovina sta se že zavezali, da bosta ukrepali, kar je dokaj logično, saj je zanju odpadek strošek. Je pa tudi strošek za gospodinjstva, čeprav se ta očitno tega še ne zavedajo dovolj. Anketiranci, ki so sodelovali v anketi o hrani kot odpadku v Sloveniji, so tudi na grobo ocenili, da s hrano letno vržejo v smeti okoli 120 evrov, medtem ko je po podatkih raziskave EK ta znesek v EU kar okoli 250 evrov letno.

Količino živilskih odpadkov bi lahko znižali za dve tretjini, če bi zavrgli le tisto, kar je pri hrani nujen odpadek.

Recimo NE zavrženi hrani!

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA