Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja
15. september 2014

Ločevanje odpadkov je postalo v razvitem svetu za večino že kar samoumevno, k temu pa so gotovo pripomogle tudi kazni, ki so predvidene za nepravilno ravnanje z odpadki. Navadili smo se torej na pravilno ločevanje embalaže, papirja, stekla. Kaj pa biološki odpadki? Zagotovo vemo, da jih je treba ločevati in odlagati v posebne rjave zabojnike, toda, ali vemo, da jih ni zaželeno odvreči kar v navadni plastični vrečki?

Organski odpadki se pogosteje znajdejo v družbi splošnih gospodinjskih odpadkov, torej tistih v črnem zabojniku, namesto da bi z njimi polnili rjav zabojnik, namenjen biološkim odpadkom. Vzroka ni težko najti. Vsakega olupka in gnilega lista solate ne bomo posebej nesli v zabojnik, v nekaj dneh pa začnejo organski odpadki oddajati neprijeten vonj, iz njih se lahko cedi ... Poskrbimo torej za primerno posodo, v kateri bomo doma zbirali organske odpadke. V ta namen obstajajo posebne posode, ki preprečijo opisane neprijetnosti.

Ko odpadke odnesemo v zbirni zabojnik, je z vidika njihove nadaljnje uporabe za kompostiranje najustrezneje, če jih odložimo neposredno v rjav zabojnik, vendar pa je to dokaj nehigienično (smrad, insekti, črvi). Z vidika varovanja okolja je najboljša alternativa, če jih odlagamo v t. i. biokompostirnih vrečkah. Te vrečke so namreč izdelane iz naravnih sestavin, koruznega ali drugega rastlinskega škroba, in hitro razpadejo, zato lahko skupaj z drugimi organskimi odpadki prestanejo proces kompostiranja, dokler v nekaj mesecih iz njih ne nastane humus.

Vrečke iz biokompostirne plastike so precej tanjše od običajnih plastičnih vrečk in na otip mehkejše, a tudi manj odporne. Pri višji temperaturi se stopijo, zato vanje ne smemo odlagati vročih odpadkov, npr. čajnih vrečk ali vročih olupkov.

ekolosko ravnanje z bioloskimi odpadki oznaka vreckeKako prepoznamo biokompostirne vrečke?
Najpogosteje so vrečke označene s posebnimi simboli, na nekaterih je slikovni prikaz kompostiranja, nekaj pa je tudi takšnih, da jih potrošnik precej težko prepozna, saj je na embalaži zapisan zgolj standard EN 13432, ki mu morajo ustrezati vse tovrstne vrečke.

Ponudba vrečk za organske odpadke v naših trgovinah
Pri vseh večjih trgovcih smo našli vsaj eno vrsto vrečk iz biokompostirne plastike, pri nekaterih so na voljo vrečke različne velikosti, nekatere imajo ročaje, druge vrvice, s katerimi jih zavežemo, preden jih odvržemo.

Cene so različne, praviloma pa so cenejše vrečke trgovskih znamk. Za zavitek desetih do petnajstih vrečk s prostornino 10 do 15 litrov bomo odšteli okoli dva evra, odvisno od trgovca. Najcenejše vrečke smo našli v Hoferjevi poslovalnici, kjer za 1,89 evra dobite dvajset desetlitrskih vrečk, pri Sparu pa vam ob vsakem nakupu podarijo papirnato vrečko za biološke odpadke.

Cena posamezne vrečke je okoli 15 centov, kar pomeni za gospodinjstvo, ki enkrat do dvakrat na teden odvrže organske odpadke, letni strošek nekaj več kot deset evrov.

Biokompostirne vrečke so res nekajkrat dražje od vrečk iz običajne plastike, a s tem vložkom bomo zmanjšali količino plastike v okolju, ki jo je že tako preveč, in poskrbeli, da so med organskimi odpadki v zabojniku ali na domačem kompostu le snovi, ki so neškodljive za okolje.
Raznovrstni izdelki iz plastike so povsod okoli nas, saj je zaradi nizke cene izrinila dražje naravne materiale. Poskusite en teden preživeti, ne da bi kupili karkoli plastičnega, sem štejemo tudi embalažo, in videli boste, da je naloga preverjeno skoraj nemogoča. Poplavo plastike je v igrano-dokumentarnem filmu Plastik Fantastik zanimivo predstavil Uroš Robič, diplomirani inženir gozdarstva, ki se je po končanem študiju nekaj časa preživljal kot smetar. Kupljena plastika namreč zelo hitro postane ničvreden in okolju neprijazen odpadek, prav potrošniki pa lahko s svojimi nakupnimi odločitvami zmanjšamo njeno porabo.

ekolosko ravnanje z bioloskimi odpadki intervjuIntervju 
O zbiranju organskih odpadkov smo se pogovarjali z Majo Horvat, urednico portala Ekologičen in slovensko koordinatorko evropske pobude Ustavimo ekocid na Zemlji

Kateri način zbiranja bioloških odpadkov je najbolj prijazen do okolja?
Najbolje je biološke odpadke zbirati v plastični posodi in v zabojnik stresti le vsebino. Tako boste lahko prepričani, da ste odvrgli le tisto, kar res sodi v ta zabojnik. Alternativa je uporaba biokompostirnih vrečk z ustreznim certifikatom. Biološke odpadke lahko odvržete tudi zavite v papir, a če boste kupovali posebej temu namenjene papirnate vrečke, bo negativen vpliv na okolje še vedno prisoten. Za proizvodnjo papirja namreč potrebujemo les, pri postopku njegove izdelave se porabi veliko energije, zato uporaba kupljenih papirnatih vrečk ni najbolj ekološka, poleg tega pa se papir hitro premoči, kar je za biološke odpadke pogosto neustrezno.

Ali so vse t. i. biovrečke enake? Katere priporočate?
Oznaka biorazgradljiva plastika je lahko zavajajoča. Poznamo kompostirno plastiko in bioplastiko, ki se razlikujeta po kemični sestavi. Kompostirna plastika se razgradi v humus najkasneje v nekaj mesecih, bioplastiki pa so dodane snovi, ki niso najbolj prijazne do okolja in le pospešijo razgradnjo. Razgradnja bioplastike traja dlje časa in obenem pusti za seboj snovi, ki niso prijazne do okolja. Če se odločite za nakup vrečk za biološke odpadke, vsekakor priporočam tiste iz biokompostirne plastike s certifikatom.

Spletni portal www.ekologicen.si je namenjen vsem, ki želijo v skladu z zdravim razumom upoštevati ekološka načela, živijo in razmišljajo ekološko ter kot upravljavci okolja, proizvajalci ali potrošniki delujejo tako, da s svojim delovanjem ne rušijo naravnega ravnovesja in ne škodujejo svojemu organizmu. Evropsko pobudo »Ustavimo ekocid« lahko podpišete na spletnem mestu http://www.endecocide.eu/.

Anketa
Že skoraj zgledno ravnanje z odpadki
To sklepamo na podlagi rezultatov ankete, ki smo jo na naši strani na Facebooku izvedli v začetku avgusta. Več kot 90 odstotkov tistih, ki so odgovorili na vprašanja, in takšnih je bilo več kot 1.000, vedno ločuje odpadke, skoraj nihče več ne meče vseh smeti v isti koš. Biološki odpadki se pogosteje znajdejo med splošnimi gospodinjskimi odpadki, saj jih redno ločuje nekaj manj anketirancev (85 odstotkov), 7 odstotkov pa sploh ne. Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, kaj uporabljajo za zbiranje bioloških odpadkov in v čem jih odvržejo v zabojnik, saj nekateri načini niso v skladu z ekološkim ravnanjem z organskimi odpadki.

ekolosko ravnanje z bioloskimi odpadki anketa

Pri ljubljanski Snagi so nam povedali, da odlaganje navadnih plastičnih vrečk v biološke zabojnike sicer ni prepovedano, a zagotovo ni zaželeno. Iz navadne plastike ne bo nastal kompost, zato pozivamo vse, da v biološke zabojnike ne odlagate odpadkov v navadnih plastičnih vrečkah!

Zaupanje v nadaljnjo "usodo" odpadkov ni prav veliko 
Komunalna podjetja zagotavljajo, da odpadke zbirajo ločeno, nato pa jih prevzamejo druga podjetja, ki z njimi ravnajo odgovorno – biološke odpadke kompostirajo, plastiko, steklo in papir pa predelajo in ponovno uporabijo. Pa potrošniki zaupamo, da je res tako? Le dobra polovica anketirancev verjame, da so ločeno zbrani odpadki tudi ločeno predelani in smiselno uporabljeni oziroma uničeni.

Avtorica: Alina Meško

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA