Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja
18. februar 2013

Raziskava Evropske komisije (EK) je pokazala, da v EU vsako leto odvržemo ogromno živilskih odpadkov, kar 180 kilogramov na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo gospodinjstva. S sloganom "STOP FOOD WASTE" skuša EK med Evropejci spodbuditi odgovornejše ravnanje z živili in doseči drastično zmanjšanje živilskih odpadkov. V prispevku namenjamo nekaj več besed tudi vzrokom, saj se tovrstni odpadki tudi pri nas vse prepogosto znajdejo v smeteh.

Na poti od kmetij in drugih pridelovalcev hrane se v letu dni v procesu predelave živil, med distribucijo, v trgovini in v gospodinjstvih odvrže kar 180 kilogramov hrane na prebivalca EU. Gospodinjstva naj bi k tej številki prispevala okoli 42 odstotkov, torej okoli 76 kilogramov. Po podatkih ankete o hrani kot odpadku v Sloveniji, ki je potekala lani konec novembra, je večina anketirancev ocenila, da zavržejo okoli četrt kilograma hrane na dan, torej okoli 96 kilogramov letno.

Večino odvrženih živilskih odpadkov bi lahko koristno porabili. Strokovnjaki so ocenili, da bi smela biti letna količina t. i. nujnih živilskih odpadkov v gospodinjstvih največ 26 kilogramov. Zdaj jih ustvarimo približno trikrat toliko.

Zakaj toliko odpadkov?
Po podatkih raziskave EK gre večina živil v smeti zaradi poškodovane hrane in/ali embalaže, zaradi prevelike proizvodnje in posledično prevelike ponudbe (kar pomeni, da mnogim neprodanim živilom poteče rok uporabe), neprimernega skladiščenja, prevelikih porcij v restavracijah, itd.

Za kar 42 % živilskih odpadkov pa so odgovorna gospodinjstva, kar kaže, da potrošniki (gospodinjstva) potrebujejo več znanja in navodil, kako nakupovati, pripravljati in shranjevati živila, da se bo lahko količina odpadkov bistveno zmanjšala.

Industrija in trgovina sta se že zavezali, da bosta ukrepali, kar je dokaj logično, saj je zanju odpadek strošek. Je pa tudi strošek za gospodinjstva, čeprav se ta očitno tega še ne zavedajo dovolj. Anketiranci, ki so sodelovali v anketi o hrani kot odpadku v Sloveniji, so tudi na grobo ocenili, da s hrano letno vržejo v smeti okoli 120 evrov, medtem ko je po podatkih raziskave EK ta znesek v EU kar okoli 250 evrov letno.

Količino živilskih odpadkov bi lahko znižali za dve tretjini, če bi zavrgli le tisto, kar je pri hrani nujen odpadek.

"Hraniti v hladnem prostoru"      
"Hladen prostor" je tisti, v katerem je temperatura od 8ºC do 16ºC.

Navodilo za gospodinje v času, ko še ni bilo hladilnikov, je bilo, da naj bo v shrambi oziroma kašči največ 12 stopinj Celzija. Na žalost pa so danes naše kleti tople in shranjevanje večjih količin "ozimnice" v pretoplih prostorih pogosto povzroči, da se živila pokvarijo. Kar nekaj je že družin, ki za shranjevanje ozimnice v kleteh uporabljajo stare hladilnike, v katerih je temperatura 12 stopinj Celzija.

"Hraniti na sobni temperaturi"
S "sobno temperaturo" je mišljena temperatura od 18º do 21ºC.

"Shraniti v hladilniku"
Živila, ki jih moramo shranjevati v hladilniku, bodo ostala kakovostna in varna, če bo v hladilniku temperatura manj kot 5ºC, tam, kjer shranjujemo meso, pa celo manj kot 2ºC.

Za merjenje temperature je priporočljivo, da je v hladilniku termometer. Dobro je vedeti, da je na vsaki polici drugačna temperatura; na zgornjih policah je po navadi vsaj za dve stopinji višja kot na spodnjih.

Dva najpogostejša vzroka
Slovenski anketiranci so navedli, da živila najpogosteje zavržejo zato, ker jim je potekel rok uporabe, ali pa so se pokvarila. Hrana redkeje konča v smeteh (oziroma med biološkimi odpadki, kamor jo seveda moramo odlagati) zato, ker ni dobrega okusa oziroma zato, ker so kupili preveliko pakiranje živila.

Živilu je potekel rok uporabe
Rok uporabe pove, do kdaj je lahko živilo v prodaji. Glede na vrsto živila je označen na dva načina:

  • Navedba "Porabiti do (ali uporabiti do)... (dan, mesec, leto)" se uporablja za hitro pokvarljiva živila (mleko, jogurt, meso, ribe, predpakirano meso, rezano sadje in zelenjava, ipd.). Tako označenega živila po navedenem datumu ne smemo uživati, saj je lahko nevarno za zdravje.

Nasvet. Ko kupujete, bodite vedno pozorni na rok uporabe. Ne kupujte večjih količin teh živil (četudi so "v akciji"), saj se lahko hitro zgodi, da jih ne boste uspeli porabiti do roka.

  • Navedba "Uporabno najmanj do … (dan, mesec, leto), ali »Uporabno najmanj do konca ... (mesec, leto)" se uporablja za živila, ki se ne pokvarijo tako hitro. Ta navedba seznanja potrošnika z obdobjem minimalne trajnosti, v katerem živilo ohrani vse svoje lastnosti, če je seveda primerno shranjeno.

Nasvet. Živilo lahko varno zaužijete tudi potem, ki je rok uporabe že potekel, torej živila ni nujno potrebno zavreči. Vedeti pa je treba, da proizvajalec zagotavlja nespremenjeno kakovost živila le do zapisanega datuma, zato tudi velja biti pozoren na rok uporabe.

vip i 2naj hrana ne konca v smeteh7Napotke (v slovenščini), kako lahko v vsakdanjem življenju zmanjšamo količino živilskih odpadkov, si lahko preberete tudi na spletnem naslovu Evropske komisije.

Živilo se je pokvarilo
Živilo, ki mu rok uporabe ni potekel, se pokvari samo, če je bilo nepravilno shranjeno.

Nasvet. Ne spreglejte navodil za shranjevanje, ki so napisana na embalaži. Žal ta včasih niso ravno dovolj natančna in jasna (ne vemo npr., kaj je mišljeno s »hladnim prostorom«). V okvirčku smo zato pripravili podrobnejšo razlago nekaterih navodil za shranjevanje.

Živila, ki jih je treba zaužiti takoj.
V smeteh se pogosto znajdejo živila, ki jih je treba pojesti v dnevu ali dveh od nakupa, sicer se lahko pokvarijo (npr. nepakirani kruh in delikatesna živila). Morda smo bili odsotni in jih zato nismo pojedli, morda smo nanje v hladilniku preprosto "pozabili".

Nasvet. Takšna živila lahko zamrznemo, lahko pa jih porabimo v toplem obroku, pri čemer jih seveda termično obdelamo. Iz starega kruha in klobase/mortadele lahko pripravimo kruhove cmoke, slan narastek, iz sestavin spečemo pico…

Vsak Evropejec vsako leto odvrže v smeti kar za 250 € hrane.

Avtorica: Marjana Peterman

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA