Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja
28. september 2020

Rezultati spletne ankete Zveze potrošnikov Slovenije in Ekologov brez meja o navadah potrošnikov glede zavržkov hrane. 

Septembra smo med našimi sledilci na spletni strani in družbenih omrežjih izvedli spletno anketo o navadah, povezanih z zavržki hrane. Pri deljenju ankete so nam pomagali tudi Ekologi brez meja. Na vprašanja je odgovorilo 486 potrošnikov, od tega 75 odstotkov žensk, starejših od 21 let.

Večina vsaj občasno načrtuje obroke in nakupuje z nakupovalnim seznamom
Najprej so nas zanimale vaše nakupne navade. Te so lahko vzrok za prekomerne količine hrane v gospodinjstvu, ki je zato ne moremo porabiti pred iztekom roka.

Zelo pohvalno je, da 80 odstotkov vprašanih že nakupuje z nakupovalnim seznamom, a naj vseeno opozorimo, da ga je treba zapisati na podlagi objektivne ocene stanja v omari oziroma hladilniku in ne le na podlagi akcij v reklamnih letakih ali trenutnih želja. Nakupovalni seznam je najbolje pripraviti na podlagi načrtovanega jedilnika za naslednje dni, kar vsaj občasno počne 74 odstotkov vprašanih, 16 odstotkov pa pogosto. Načrtovanje obrokov je namreč ena najuspešnejših strategij za zmanjšanje količine odpadne hrane v gospodinjstvih. Če so obroki sestavljeni iz kakovostnih sestavin in uravnoteženi, pripomore tudi k ohranjanju telesne mase in splošnega zdravja.

anketa1

Zakaj hrana roma med odpadke?
Zanimalo nas je tudi, kaj je najpogostejši vzrok za zavrženo hrano v gospodinjstvih. Najpogosteje roma v smeti senzorično neustrezna hrana – ker smo nanjo pozabili, se je v hladilniku pokvarila do te mere, da lahko že z osnovnimi čutili prepoznamo, da ni več varna oziroma užitna. Več kot 60 odstotkov vprašanih vsaj občasno preveč `na debelo´ olupi neužitno lupino, skoraj polovica zavrže tudi povsem užitne olupke od kumar ali jabolk, na primer.

Le redkim se zgodi, da kupijo živilo, ki jim pozneje ni všeč, več kot tretjini pa se je vsaj občasno zgodilo, da hrana, ki so jo skuhali, ni bila okusna in so jo zavrgli.

Od trgovine do doma naj preteče čim manj časa in če je le mogoče, hitro pokvarljiva živila (mleko, sveže meso, jogurt, ribe ipd.) že v trgovini odložimo v izolirno vrečko, da se ne pregrejejo. Doma jih takoj zložimo v hladilnik, v katerem mora biti ustrezna temperatura, da se živila ne pokvarijo ali celo postanejo neužitna oziroma nevarna za uživanje. V hladilniku naj bo temperatura na vsaki polici od dve do pet stopinj celzija, saj bo le tako datum uporabe `porabiti do´ tudi zares veljaven.

anketa2

Najpogosteje zavržemo sadje in zelenjavo
Čeprav poznamo veliko različnih načinov za predelavo presežkov sadja in zelenjave v druge, trajnejše izdelke, se nam še vedno najpogosteje zgodi, da pozabimo porabiti prav sadje in zelenjavo. Zaradi neprimernega shranjevanja ali slabega načrtovanja približno 15 odstotkov vprašanih vsaj občasno zavrže tudi kruh in kuhane obroke, redkeje pa hitro pokvarljiva živila, kot so mleko in mlečni izdelki ter meso. Ker imajo kratek rok uporabe, jih večinoma kupujemo »namensko« in nanje težje pozabimo.

anketa3

Za podaljšanje obstojnosti živil jih najraje predelamo v nove izdelke in konzerviramo ali zamrznemo (78 odstotkov), enako velja za predpripravljene obroke, kadar jih skuhamo `na zalogo´ (69 odstotkov). Več kot tretjina hrano deli s prijatelji/sorodniki, 22 odstotkov vprašanih pa se s hrano, ki je pred iztekom roka uporabe, prenaje oziroma jo pojedo v naslednjih dneh.

anketa4

Odpadna hrana ne spada v straniščno školjko!
Preveč zavržene hrane še vedno roma na mesta, kjer učinkovita predelava ni mogoča. Kar 12 odstotkov anketirancev hrano odloži med mešane komunalne odpadke, 16 odstotkov pa v straniščno školjko. Domač kompost ima 46 odstotkov vprašanih, kar 28 odstotkov pa hrano, ki je ne nameravajo pojesti, nameni domačim živalim.

anketa5

`Uporabno najmanj do´, `porabiti do´ - poznamo razliko?

Kljub izobraževanju in poudarjanju na naših spletnih straneh in v medijih, še vedno kar 28 odstotkov vprašanih ne pozna razlike med zapisoma `uporabno najmanj do´ in `porabiti do´.

anketa6
Preberite: `Porabiti do´ in `uporabno najmanj do´. Poznate razliko?

Skrbi nas, da kar 71 odstotkov vprašanih uživa hrano po preteku roka uporabe `porabiti do´, večinoma mleko in mlečne izdelke. Čeprav so morda na prvi pogled senzorično užitni, ni nujno, da so tudi varni za uživanje. Oznaka `porabiti do´ namreč sporoča, da gre za hitro pokvarljivo živilo in znaki kvara niso nujno opaženi z osnovnimi senzoričnimi zaznavami (okus, videz, vonj).

anketa7

Realnega stanja se žal ne zavedamo
Za konec smo vas spraševali še po mnenju, kdo zavrže največ hrane. Po definiciji Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) odpadno hrano `prispevajo´ trgovci, šole in druge javne ustanove, gostinci in gospodinjstva. Medtem ko so za izgube hrane odgovorni vsi členi v verigi pred prodajo na drobno, pa potrošniki težje neposredno pripomoremo k zmanjšanju teh izgub.

anketa8

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki med odgovorne za odpadno hrano za razliko od FAO šteje tudi distribucijo, gospodinjstva zavržejo kar 52 odstotkov vse odpadne hrane. Rezultati naše ankete nakazujejo, da se Slovenci še ne zavedamo, kakšno odgovornost v resnici nosimo posamezniki. Vprašani namreč menijo, da je največ zavržejo trgovci (38 odstotkov), 26 odstotkov jih največjo odgovornost pripisuje šolam in drugim javnim ustanovam, 15 odstotkov pa gostincem. Le 13 odstotkov vprašanih je največjo odgovornost pravilno pripisalo gospodinjstvom. Najprej je torej ključno, da se začnemo zavedati svoje vloge, nato lahko z majhnimi koraki počasi naredimo velike spremembe. Le vsak mora `počistiti pred svojim pragom´.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA