Z majhnimi koraki do velikega učinka - Trajnostna raba tehničnih in drugih izdelkov za dom

9. september 2020

Trajnostna potrošnja Ekologija in varstvo okolja
Z majhnimi koraki do velikega učinka - Trajnostna raba tehničnih in drugih izdelkov za dom

Krožno gospodarstvo je eden od načinov, da se svet ne zaduši v odpadkih in da izdelku, ki ga ne potrebujemo več, vdihnemo novo življenje. Gre za snovni krog, ki izdelek po nakupu ob okvari preusmeri v popravilo, po koncu uporabe pa mu najde nov smisel v ponovni uporabi, osvežitvi, predelavi ali, če ne gre drugače, reciklaži, iz katere dobimo material za izdelavo novih izdelkov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Žal si veliko potrošnikov krožno gospodarstvo še vedno predstavlja kot enosmerni promet. Po nakupu izdelek uporabljamo določeno število let, morda vmes odpravimo kakšno (manjšo) napako, ko se pojavi večja okvara ali se izdelka preprosto naveličamo, pa kupimo novega in pri tem starega oddamo v razgradnjo. V resnici je to precej potratno razumevanje snovnega kroga, z uporabo katerega bi lahko občutno zmanjšali potrebo po dragocenih materialih in energiji za proizvodnjo novih.

Predstavljamo nekaj najbolj preprostih korakov, ki jih lahko naredi prav vsak in s tem pripomore, da bodo viri, potrebni za izdelavo gospodinjskih aparatov in tehničnih izdelkov, tudi tistih, ki jih redkeje uporabljamo, bolj učinkovito porabljeni in da se bodo kupi smeti počasneje povečevali.

Številni aparati in stroji že vrsto let niso doživeli revolucionarnega preboja pri uporabniških funkcijah, zelo pogosto gre le za »kozmetične« nadgradnje, ki jih proizvajalci zapakirajo v mamljive trženjske izraze. Večina izdelkov bele tehnike je, denimo, že nekaj let v svoji zreli fazi, novosti so povezane predvsem z načinom upravljanja, deloma s prilagojenimi programi delovanja, povečanjem zmogljivosti in v zadnjem času z v omrežje povezanimi funkcijami.

Le redke so novosti, ki bodo res prinesle novo uporabniško izkušnjo, bolj verjetno je, da se boste nad nečem sprva navdušili, nato pa ugotovili, da bleščeča novost v vsakdanjem življenju ne pomeni prav veliko. Zelo podobno velja za številne elektronske naprave, pri katerih trg kroji moda, ta pa že tradicionalno ne velja za racionalno izbiro. Skratka: premislite in kupite tisto, kar potrebujete. Preostalo naj ostane v trgovini.

Kupujte manj!
To je prvo in ključno pravilo trajnostnega razmišljanja. Preden izdelek odnesete do blagajne, se vprašajte, ali ga zares potrebujete, katere njegove funkcije boste uporabljali, ali bi bilo smiselno preveriti ponudbo rabljenih oziroma obnovljenih izdelkov in ali si izdelek morda lahko izposodite.

Če se vendarle odločite za nakup, sledite vsaj dvema pomembnima korakoma: preverite rezultate neodvisnega primerjalnega testa potrošniških organizacij in se dobro pozanimajte, kateri izdelek bo najbolje zadovoljil vaše potrebe in želje. Pogosto lahko kakovosten izdelek kupite za ugodno ceno in pri tem ne žrtvujete funkcionalnosti, ki jo potrebujete. Pri zelo poceni izdelkih vendarle svetujemo dodatno previdnost, po možnosti preverite kakovost (vidnih) vgrajenih materialov, saj si nikakor ne želite, da bi izdelek prekmalu odpovedal.

Težko je sicer oceniti, kako cena vpliva na trajnost izdelka, a racionalen potrošnik ne bo kupoval niti najbolj poceni (tveganje zaradi vgradnje slabših materialov) niti najdražjih izdelkov (slabše razmerje med ceno in kakovostjo). Najboljša izbira je torej nekje vmes, še zlasti v času, ko se najdražji izdelki ponašajo s številnimi (vprašljivo uporabnimi) elektronskimi dodatki, ki postajajo eden od najbolj kritičnih delov pri vseh izdelkih. Nekaj o kakovosti sicer lahko pove dolžina garancije proizvajalca, a pogosto je tudi to zgolj prodajna vaba, ki ne zagotavlja, da bo izdelek po preteku garancije zdržal dlje od drugih.

Na koncu omenimo še možnost, ki je pri nas morda premalo uporabljana: nakup obnovljenih izdelkov. V tem primeru boste dobili rabljen izdelek, pri katerem pa so popravili, zamenjali ali celo izboljšali določene dele in ga zato lahko prodajajo z garancijo. Obnovljene izdelke boste najbolj pogosto našli na področju elektronike (računalniki, notesniki, tudi tablice, redkeje telefoni), precej bolj redko pri beli tehniki.

Izdelek popravite!
Jasno je, da boste ob okvari v garancijski dobi poskrbeli za popravilo in izdelek uporabljali naprej. Kaj pa, ko se garancija izteče? Odločitev je odvisna od dveh glavnih dejavnikov: starosti izdelka in stroška popravila.

Po določenem času se popravilo morda ne splača več, a je še vedno cenejše kot nakup novega izdelka, zato ima s trajnostnega vidika vedno prednost. Pomembno vlogo pri odločitvi ima tudi pričakovana življenjska doba izdelka. Na splošno velja, da je življenjska doba za belo tehniko in male gospodinjske aparate 10 do 15 let, za zabavno elektroniko (televizorji, glasbeni stolpi in podobno) okrog 10 let, orodja za domače mojstre bi ob zmerni uporabi morala preživeti 15 do 20 let, računalniki, tudi notesniki vsaj 10 let, telefoni in tablice pa vsaj 5 let. Številke so okvirne, saj se, denimo, popravilo splača tudi pri starejših izdelkih, ko odpove manj pomemben del. V takšnem primeru je zelo verjetno, da popravilo ne bo drago, izdelek pa bo še dolgo opravljal svojo funkcijo. Pred odločitvijo se o podrobnostih pozanimajte pri serviserju. Opozoriti velja na skušnjavo v obliki popustov za nakup novega izdelka, ki jih ponujajo nekateri serviserji. Takšna praksa ni v prid trajnosti, zato se ji raje odrecite. Če vas vseeno premami, starega izdelka nikar ne prepustite uničenju.

Seveda po preteku garancije ni nujno, da popravilo opravi pooblaščeni serviser. Na spletni strani Manj je več (manjjevec.si) je seznam delavnic, v katerih izvajajo različna popravila, v marsikateri vam bodo izdelek popravili za manj denarja kot uradna servisna mreža. Popravila nekaterih izdelkov se lahko lotite tudi sami, pri čemer vam pomagajo v kreativnih popravljalnicah (Repair Cafe), ki jih bolj ali manj redno organizirajo v številnih slovenskih krajih. Skupaj z drugimi udeleženci boste izdelek popravljali pod strokovnim vodstvom, zagotovo vam bodo ponudili tudi kakšno novo idejo, kaj storiti z na videz odsluženim aparatom.

Poskrbite za ponovno uporabo!
V Sloveniji deluje že 25 centrov ponovne uporabe (CPU), njihove lokacije in podatke boste našli na spletni strani Manj je več (manjjevec.si). Nanje se spomnite, ko se boste določenega izdelka naveličali, ga zamenjali ali pa se vam bo pokvaril in vas bo spreletela misel, da bi ga zavrgli.

V tovrstnih centrih izdelke pregledajo, po potrebi popravijo ali dopolnijo in jim s tem podaljšajo življenjsko dobo. Številke, ki so nam jih posredovali kolegi iz društva Ekologi brez meja, so dovolj zgovorne: v lanskem letu je novo življenje v 19 slovenskih centrih ponovne uporabe dobilo več kot 185.000 izdelkov.

Za oddajo izdelkov, ki so se pokvarili ali jih ne potrebujete več, lahko povprašate tudi pri lokalnem popravljalcu – če nič drugega, včasih vzamejo določene izdelke, jih razstavijo in dele uporabijo pri popravilu drugih izdelkov. Kot posebnost velja omeniti dva naslova, na katera se lahko obrnete za oddajo starega računalnika: racunalniki.duh-casa.si in recositech.com. Prvi zbirajo računalnike in jih pripravijo za donacijo socialno ogroženim skupinam, drugi obnovljeno računalniško opremo prodajajo po precej nižji ceni.

Prodajte ali podarite!
Nekoč so bili mali oglasi ena od najbolj branih rubrik v časopisih in revijah, danes se je vse skupaj preselilo na splet. Naj vam ne bo nerodno izdelku, ki ga ne potrebujete več, določiti ceno 0 evrov. Bolje je, da ga podarite nekomu, ki bo še nekaj časa izkoriščal njegove funkcionalnosti, kot da ga nesete na smetišče.

Kot ugotavljajo v društvu Ekologi brez meja, je na spletnem portalu Bolha vsako leto objavljenih več kot dva milijona oglasov, verjamemo, da večina izdelkov prej ali slej najde kupca – le cena mora biti prava. Če želite izdelek nekomu podariti, ga lahko ponudite na dveh namenskih spletnih straneh, podarimo.si in dingdong.si. Za trajnostno naravnane potrošnike zagotovo vredno obiska in uporabe.

Izdelek si lahko tudi izposodite!
Polno orodja imamo doma, ker smo ga potrebovali ob selitvi ali urejanju stanovanja oziroma vrta, marsikateri kos potrebujemo le enkrat ali dvakrat na leto – a imamo ga in večino časa stoji. Kaj, če bi si ga za tistih nekaj primerov raje izposodili?

Slovenci smo sicer znani po tem, da si izdelke lastimo, a v marsikaterem primeru to nikakor ni racionalno, še manj trajnostno. To še posebej velja za orodje, ki ga potrebujemo pri večjih popravilih ali montažah, ki se jih lotevamo redko. Potem pa ponovno obleži za dlje časa, ko bi ga lahko uporabljal kdo drug.

O Knjižnici reči v ljubljanskem Savskem naselju, ki omogoča izposojo in souporabo najrazličnejših predmetov, smo v naši reviji že pisali, a jo velja še enkrat omeniti, tudi z upanjem, da bo kje nastala še kakšna. Veliko izdelkov, predvsem orodja, je za izposojo na voljo v večjih tehničnih trgovinah, ponudbo boste našli tudi na spletu, v iskalnik preprosto vtipkajte »izposoja orodja«. Je trajnostno in ne predrago, za dan izposoje boste odšteli od 10 do 20 evrov, za bolj specializirano orodje tja do 50 evrov. Ena od možnosti je tudi skupni nakup v soseski ali bloku, a tu trčimo ob znan slovenski pregovor, da v španoviji še pes crkne. No, poskusiti velja.

favicon Predstavljamo nekatere iniciative sodelovalne ekonomije v Sloveniji: Sodelujemo, delimo, izposojamo, podarjamo 

Učinkovitost materialov in ne samo energije
Da je s sedanjim sistemom krožnega gospodarstva nekaj narobe, so ugotovili tudi v Evropski komisiji, ki je začela številne raziskave, kako izboljšati učinkovitost izdelkov še z drugih vidikov, ne samo z energijskega. Med najpomembnejše korake spada sprejetje več standardov za materialno učinkovitost izdelkov, ki pokrivajo trajnost, nadgradljivost, popravljivost, ponovno izdelavo, primernost za reciklažo, določajo pa tudi načine informiranja o redkih elementih in označevanje izdelkov. Trenutno sprejeti standardi so splošni, horizontalni, na njihovi podlagi pa lahko v prihodnjih letih pričakujemo standarde za materialno učinkovitost v posameznih izdelčnih skupinah. Pri sestavi standardov je kot predstavnik potrošnikov v okviru organizacije ANEC, glasu potrošnikov pri standardizaciji, sodeloval tudi član ekipe Zveze potrošnikov Slovenije.

Najprej trajnost, šele potem popravljivost
Med pobudami, ki v zadnjih letih prihajajo iz Evropske komisije, se najglasneje razpravlja o ocenjevanju popravljivosti izdelkov. Izrazili naj bi jo z indeksom popravljivosti, ki bi zajemal številne podrobnosti – zahtevnost dostopa do okvarjenega dela in do orodja, ki bi ga pri tem morali uporabiti, možnost zamenjave in celo ceno rezervnega dela. Čeprav se zdi ideja nadvse koristna, smo članice Evropske potrošniške organizacije BEUC do nje zadržane, saj v resnici potrošnik s tem indeksom ne bi dobil ustrezne informacije o trajnosti in življenjski dobi izdelka. Odlično popravljiv izdelek še ne pomeni, da bomo z njim zadovoljni, saj nikjer ni določeno, da se ne bo vseskozi kvaril. Veliko bolj pomembno je, da ob nakupu dobimo informacijo o trajnosti izdelka, še najbolje bi bilo, če bi jo proizvajalci izražali s trajanjem obvezne garancije. V tem primeru bi že sami proizvajalci poskrbeli, da bo izdelek popravljiv s čim manj zapleti in stroški, saj bodo v času desetletne garancije, denimo, za morebitna popravila morali poskrbeti sami. Hkrati bi takšen ukrep lahko prinesel tudi zmanjšanje deleža okvarjenih izdelkov in izboljšanje kakovosti materiala. V prihodnjih petih do desetih letih bi morali na tem področju doživeti precej korenitih sprememb, tudi zeleni dogovor sedanje evropske administracije kaže v to, pravo smer.

Krog je treba zapreti!
Idealno krožno gospodarstvo bi moralo predstavljati zaprt krog, v katerem bi vsi izdelki, ki jih ne potrebujemo več, skozi razgradnjo in recikliranje postali vir materialov za nove izdelke. V resnici je zgodba precej drugačna, izdelki, ki jih uporabljamo, so namreč izdelani iz tako različnih materialov, da je reciklaže in ponovne uporabe le za vzorec. Marsikateri potrošnik je prepričan, da z vestnim ločevanjem in pravilnim razvrščanjem odpadkov prispeva levji delež k uspehu krožnega gospodarstva, a žalostna resnica je, da so tako zbrani odpadki zelo redko osnova za nastanek novega izdelka.

To še zlasti velja za plastiko, ki jo je zaradi različne sestave skoraj nemogoče reciklirati. Ločeno zbrana plastika namesto na domačih odlagališčih zato pristane v državah jugovzhodne Azije. Še pred nekaj leti je največ odpadne plastike uvažala Kitajska, a so to prakso prekinili, zdaj se širi po drugih državah. Razvita Evropa si na ta način opere roke, plastika ne vznemirja tukajšnjih prebivalcev, v resnici pa smo problem samo odrinili in se z njim v še večjem obsegu ubadajo na drugem koncu sveta. Zgodba o plastiki (The Story of Plastic) je poučen film, ki bi moral postati del izobraževalnega programa, v njem pa eden od filipinskih aktivistov poudari, da ne potrebujejo naših rešitev, ampak zgolj želijo, da svojih težav ne bi prelagali nanje.

Kaj preostane ozaveščenemu potrošniku?
Na prvem mestu je zmanjšanje porabe različnih, predvsem plastičnih izdelkov. Zavedati se moramo, da plastika potem, ko jo odvržemo v rumen zabojnik, ne izgine, ampak se nekje kopiči in povzroča težave. Pomemben del problema je embalaža – potrošniki imamo možnost, da ne izberemo izdelkov, ki je imajo preveč, hkrati pa poskrbimo, da se v trgovino ali na tržnico odpravimo s svojo vrečko za večkratno uporabo, po možnosti tudi s svojo embalažo.

Kot poudarjajo v društvu Ekologi brez meja, 100-odstotno trajnostnih izdelkov ni, so le trajnostni sistemi. Tudi potrošniške organizacije smo v zadnjih letih povečale pritisk na proizvajalce, pri testih redno preverjamo način pakiranja in tudi poreklo izdelkov, hkrati pa prek Evropske potrošniške organizacije BEUC in organizacije ANEC aktivno vplivamo na ozaveščanje Evropske komisije in poslancev o pomembnosti vseh drugih vidikov krožnega gospodarstva – od ponovne uporabe in predelave do recikliranja, ki prinaša dragocen material za nove izdelke in ne zgolj kopičenja predelanega materiala na odlagališčih.

Tudi z nakupom energijsko bolj varčnega aparata lahko prispevate k bolj trajnostni potrošnji. V pomoč pri izbiri vam bodo rezultati primerjalnih testov, ki jih najdete na spletni strani ZPS in nova energijska nalepka. Ta se bo kmalu spremenila. Preverite, kakšne bodo spremembe.

logobelt

Avtor: Boštjan Okorn

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju