Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Trajnostna potrošnja
Trajnostna potrošnja
27. maj 2020

Vse več je znanstvenih in strokovnih izsledkov o vplivu našega načina prehranjevanja na okolje in družbo. Za pridelavo hrane se na eni strani porabi veliko vode in energije, na drugi strani se v ozračje sproščajo številna onesnaževala, kot sta ogljikov dioksid in metan, kar prispeva 11,3 odstotka izpustov toplogrednih plinov v EU. Glede na izračune organizacije Global Footprint Network je bil v letu 2016 celoten okoljski odtis Slovenije 3,14 "veličine Zemlje", kar pomeni, da bi za naše vzorce proizvodnje in porabe potrebovali 3,14-krat več prostora in zemeljskih obnovljivih virov. Obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih bo treba temeljito spremeniti.

Oktobra in novembra lani smo v Sloveniji izvedli anketo o potrošniških odločitvah glede trajnostne potrošnje hrane. V prispevku predstavljamo ključne ugotovitve te ankete, na katero je odgovarjalo več kot 1000 anketirancev.

Trajnostna prehrana
"Trajnostno prehrano" anketiranci največkrat povezujejo z lokalno pridelano hrano (49,2 odstotka), s tem, da ima majhen vpliv na okolje, z omejevanjem uporabe pesticidov in gensko spremenjenih organizmov ter s tem, da je dostopna in dosegljiva za vse. Četrtina anketiranih meni, da v trajnostno prehranjevanje spadajo minimalno predelana in tradicionalna živila, dobra petina pa, da gre za hrano, ki je zdrava.

Anketirance smo vprašali tudi, ali so pripravljeni kupovati pretežno sezonsko pridelano hrano, kamor spadata lokalno pridelano sadje in zelenjava – kar 59 odstotkov jih je odgovorilo pritrdilno, kar je dobra novica za domače pridelovalce.

Kaj je "lokalno"?
Mednarodno standardizirane definicije za navedbo »lokalno« ni, zato so lahko predstave o tem, kaj je lokalno, zelo različne – je to hrana s kmetije iz bližnje vasi, je to občina, okraj ali regija, morda država?

V Sloveniji je navedba "lokalni trg" opredeljena v Zakonu o kmetijstvu, ki v 61. členu pravi: (5) Lokalni trg je celotno območje Republike Slovenije (velja za kmetijske pridelke in živila).

trajnostno prehranjevanje na kaj pomislite

Razlogi, da se ne prehranjujemo (bolj) trajnostno
Večina (61,5 odstotka) kot glavni razlog navaja velike stroške takšnega načina prehranjevanja. Kar 40 odstotkov jih meni, da imajo premalo informacij, da bi se lahko odločili za bolj trajnosten način prehranjevanja. Ugotovili smo še, da so moški manj pripravljeni spremeniti prehranjevalne navade kot ženske.

Anketirance smo vprašali tudi, ali so pripravljeni plačati več za trajnostno pridelano in predelano hrano. Več bi plačalo le 16 odstotkov vprašanih, dobra polovica (56,1 odstotka) pa tega ni pripravljena storiti.

trajnostno prehranjevanje razlogi

Vpliv na okolje
Razveseljiv je podatek, da več kot 70 odstotkov anketirancev namenja pri izbiri hrane vsaj nekaj ali veliko pozornosti vplivu na okolje. Anketiranci, stari več kot 59 let, in ženske nad 25 let temu namenjajo največ pozornosti. Kar 45 odstotkov tistih, ki pri izbiri hrane namenjajo veliko pozornosti vplivu na okolje, meni, da je lokalno pridelana hrana okolju prijazna, 39 odstotkov pa jih meni, da ima trajnostna izbira hrane majhen vpliv na okolje.

trajnostno prehranjevanje vpliv na okolje

Poraba mesa
Živinoreja, posebno govedoreja, je velik onesnaževalec okolja, zato je treba zmanjšati porabo mesa, predvsem rdečega. Poraba namreč iz leta v leto narašča. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018 povprečen prebivalec Slovenije porabil 93 kilogramov mesa ali kar 254 gramov na dan. Po podatkih FAO za leto 2003 je povprečen Evropejec porabil 89 kilogramov mesa, 40 let poprej, leta 1964, pa le 56 kilogramov.

Samo 25 odstotkov anketirancev je pripravljenih zmanjšati porabo rdečega mesa, 64 odstotkov pa jih je pripravljenih zamenjati mesno jed z zelenjavno. Na vprašanje, ali bi zamenjali meso s hrano iz insektov (ki so dober vir beljakovin), je kar 83 odstotkov anketirancev odgovorilo, da tega ne bi storili.

Če rdeče meso zamenjamo s perutninskim, zmanjšamo svoje izpuste C02 za 5-krat.

trajnostno prehranjevanje zmanjsati porabo mesa

trajnostno prehranjevanje izpusti co2

Kaj je trajnostno kmetijstvo?
S trajnostnim kmetijstvom vzdržujemo biotsko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst ter ohranjamo tla in njihovo rodovitnost ob varovanju naravnih razmer za življenje v tleh, vodi in zraku.

Kaj je trajnostni razvoj?
Definicij je vedno več, najpogosteje je uporabljena tista iz poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Organizaciji združenih narodov, ki pravi: »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.«

Neizogiben in nujen del trajnostnega razvoja je tudi trajnostna potrošnja. Njeno temeljno vodilo je, da naj bi potrošnik kupil toliko, kolikor potrebuje, pri tem pa naj bi izbiral med izdelki, ki manj obremenjujejo okolje ali pa ga sploh ne. Potrošniki s svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo. S preudarnim nakupovanjem in povpraševanjem po posameznih izdelkih torej vplivamo tudi na proizvodni oziroma prodajni program ponudnikov.

Malo več kot polovica vprašanih (54 odstotkov) želi več informacij v obliki obveznih podatkov, kako trajnosten je izdelek, 21 odstotkov pa teh informacij ne želi.

trajnostno prehranjevanje informacije

Preveč zavržene hrane
V letu 2018 smo po podatkih SURS zbrali 139.856 ton oziroma 70 kilogramov odpadne na prebivalca, vendar to ni vsa odpadna hrana, kajti v teh številkah ni vštet odpadek iz kmetovanja, distribucije in trgovine. FAO ocenjuje, da se v svetovnem merilu zavrže od 20 do 30 odstotkov pridelane hrane.

Evropski cilj je do leta 2030 zmanjšati količino odpadne hrane za polovico vrednosti iz leta 2010, a cilj bo verjetno težko dosegljiv. Veliko lahko naredimo že s tem, da načrtujemo nakupe, da ne kupujemo preveč in da se informiramo o pravilnem načinu shranjevanja.

Razveseljiv je podatek, da je kar 71 odstotkov anketirancev pripravljenih zmanjšati količino odpadkov, ustvarjenih v gospodinjstvu.

trajnostno prehranjevanje zmanjsanje odpadka

Smernice trajnostne porabe hrane
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organisation) je sprejela smernice trajnostne porabe hrane, v okviru katerih poudarja nekaj pomembnih vidikov, ki opredeljujejo trajnostno prehranjevanje.

Zdravstveni vidiki (prehrana podpira zdravje človeka)

  • Prehrana naj temelji na nepredelanih oziroma minimalno predelanih živilih, uživanje visoko predelanih živil in pijač naj bo omejeno.
  • Pomemben delež v prehrani naj imajo polnozrnata žita, stročnice, oreščki ter veliko raznolikega sadja in zelenjave.
  • V prehrano vključujmo zmerne količine jajc, mlečnih izdelkov, perutnine in rib ter zelo majhne količine rdečega mesa.

Okoljski vidiki (proizvodnja in potrošnja hrane naj ohranjata okolje za prihodnje generacije)

  • Pri pridelavi minimizirajmo uporabo antibiotikov.
  • Zmanjšajmo uporabo plastike in plastičnih materialov. 
  • Pretehtajmo uporabo pesticidov, herbicidov in gnojil.
  • Zmanjšajmo izgube hrane pri pridelavi in količino odpadkov pri predelavi in potrošnji.

Socialni vidiki

  • Trajnostna prehrana je tista, ki sloni na podpori lokalne kulture in vrednot. 
  • Hrana naj bo dostopna in dosegljiva vsem.

Avtorica: Marjana Peterman

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA