Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Energija
Energija
10. januar 2019

Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kažejo, da v zaprtih prostorih v povprečju preživimo skoraj 22 ur na dan. Podatek je skrb vzbujajoč, saj v prostorih pogosto primanjkuje svežega zraka, še zlasti pozimi, ko zaradi mraza bolj poredko odpiramo okna.

Zaradi nezadostnega prezračevanja lahko relativna zračna vlažnost v prostorih kaj hitro preseže 70 ali celo 80 odstotkov, še zlasti, če smo v želji po čim manjših toplotnih izgubah vgradili nova okna, ki dobro tesnijo. Če odvečne vlage ne spravimo ven, bo prej ali slej težave začela povzročati plesen. Zrak pa ne bo samo vlažen, ampak tudi onesnažen, s premalo kisika, preveč ogljikovega dioksida, s povišanim deležem prašnih delcev in organskih spojin, ki se z leti začnejo izločati iz pohištva (iz barv, lakov, zaščitnih premazov za les), talnih oblog, gradbenih materialov. Dodatno ga onesnažimo še z vsakodnevnimi opravili, kot so čiščenje z agresivnimi čistilnimi sredstvi, kuhanje, pranje, sušenje perila in podobno. Posledično je lahko zrak v zaprtih prostorih tudi do petkrat bolj onesnažen kot zrak na prostem.

Povprečna štiričlanska družina samo z dihanjem odda v prostor deset do petnajst litrov vode na dan.

Prednosti uporabe prezračevalnega sistema

  • Iz prostorov samodejno odvaja izrabljen zrak z neprijetnimi vonjavami.
  • V prostoru zagotavlja vedno svež in čist zrak.
  • Odvaja odvečno vlago, kar zagotavlja zdravo mikroklimo, preprečuje nastanek ugodnih življenjskih pogojev za pršice in plesni ter z njo povezanih težav.
  • Preprečuje vdor prahu.
  • Olajša življenje ljudem, ki trpijo zaradi alergij, za kar poskrbi ustrezen filtrirni sistem.
  • V primerjavi z odpiranjem oken prihrani tudi do 30 odstotkov energije.

prezracevanje je nujno tudi pozimi3

Trikrat na dan dve do štiri minute prepiha
Za dobro počutje v bivalnih in delovnih prostorih je optimalna od 40- do 60-odstotna relativna vlažnost, idealna je 50-odstotna, ne prve ne druge pa ne dosežemo brez zadostnega prezračevanja, kar velja tudi za hladne zimske dni. Prostore je treba tudi pozimi redno in pravilno zračiti: vsaj trikrat na dan bi morali za dve do štiri minute odpreti vsa okna ter notranja in vhodna vrata. S prepihom dosežemo hitro izmenjavo zraka in preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo, v večini primerov odpravimo tudi razmere za kondenzacijo vodne pare in nastanek plesni. Hladen zimski zrak je namreč suh, zato imamo po dveh do štirih minutah prepiha notranjo vlago na idealnih 50 odstotkih.

Če je notranje vlage kljub rednemu in pravilnemu zračenju še vedno preveč, razmislimo, kako prostore uporabljamo. Vlažnost in nevarnost nastanka plesni lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi in brezplačnimi ukrepi, ki vključujejo spremembo bivalnih navad.

  • Po prhanju ali kopanju za dve do štiri minute odprimo okno v kopalnici. Na ta način se bomo takoj znebili vlage, ki smo jo ustvarili. Med prhanjem naj bodo vrata zaprta.
  • Kopalnice v blokih so običajno brez oken – vsaj nekaj vlage po prhanju se bomo znebili, če odpremo vrata kopalnice ter okna in vrata v sosednjih prostorih, najboljša rešitev pa je vgradnja ventilatorske enote.
  • Perila ne sušimo v dnevni sobi. Če je le mogoče, ga sušimo na prostem oziroma v sušilnem stroju.
  • Ko kuhamo, naj bodo vrata kuhinje zaprta, da preprečimo širjenje vlage v druge prostore. Kuhinjska napa naj bo vključena ves čas kuhanja, najbližje okno pa odprto vsaj na »kip«.
  • Vrata pomivalnega stroja po končanem pomivanju pustite čim dlje zaprta. Vodna para v stroju se bo postopoma ohladila, kapljice vode pa se bodo stekle v odvodno cev.
  • Pohištvo naj bo od zunanjih sten odmaknjeno za najmanj pet centimetrov, prav tako naj bo za najmanj pet centimetrov dvignjeno od tal. Zrak bo tako neovirano krožil med steno, tlemi in pohištvom, vlaga pa se bo sproti odvajala iz teh t. i. mrtvih kotov.

Najboljša rešitev: nenehno prezračevanje
Če nam z naštetimi ukrepi relativne vlažnosti ne uspe znižati pod 70 odstotkov, bo treba razmisliti o namestitvi razvlaževalnika ali sušilnika zraka, o katerih smo obširneje pisali v lanski aprilski številki revije ZPStest. Najboljša rešitev pa je vgradnja prezračevalnega sistema, ki poskrbi, da imamo v prostorih vedno svež in kakovosten zrak, ne da bi se pri tem izgubljala dragocena (in draga) toplota, saj sistem ogreje svež zrak na sobno temperaturo, še preden vstopi v stanovanje.

Na voljo so lokalne prezračevalne naprave, ki ne potrebujejo cevnega razvoda zraka in so nameščene na zunanji steni prostora, ki ga zračimo. Centralne prezračevalne naprave v posamezne prostore po kanalih dovajajo svež zrak, po drugih kanalih odvajajo izrabljenega. Oba sistema sta primerna tako za nove kot za obstoječe stavbe.

Zadostno količino kisika za eno osebo v prostoru zagotovi izmenjava 3,6 m3 zraka na uro. Da bi iz prostora odstranili še vse škodljive izpuste in vonjave, pa bi morala prezračevalna naprava vsako uro dovesti v prostor 36 m3 zunanjega zraka. Na splošno velja, da za dve osebi zadostuje 30 m3 izmenjave zraka na uro, če prezračevalna naprava nenehno deluje.

Sodobna gradnja in prenova teži k čim manjši rabi energije za ogrevanje (in hlajenje) stavb, zato ne priporočamo vgradnje nekoč priljubljenih kompaktnih lokalnih prezračevalnih naprav z enim samim ventilatorjem, ki je v kratkih intervalih izmenično dovajal svež zrak, po isti poti pa odvajal izrabljenega, zato sta se pogosto »mešala«. Boljša rešitev je higrosenzibilni sistem, ki sicer ne ogreva svežega zraka, a poleg ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub poskrbi za ustrezno vlažnost v prostoru, prefiltrira ves zrak, odpravi kondenz na oknih in zagotovi primerno mikroklimo.

Najboljša rešitev pa je prezračevalni sistem – bodisi centralni bodisi lokalni – s prenosnikom toplote (rekuperatorjem), ki omogoča, da s toplim notranjim izrabljenim zrakom ogrevamo svež zrak, preden vstopi v prostor. Prihranki pri ogrevanju so tako občutni.

O vgradnji centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo je smiselno razmisliti, če načrtujemo večjo energijsko obnovo hiše, saj je vgradnja povezana z večjimi gradbenimi posegi. Tem se je mogoče izogniti z vgradnjo lokalnega sistema. V tem primeru namreč ni potrebna vgradnja prezračevalnih kanalov, zadostuje en preboj skozi zunanji zid, v katerega se nato namesti naprava. Tokova svežega in zunanjega zraka se ne moreta mešati, čeprav sta odvod in dovod umeščena v eno odprtino. Zunanja rešetka je namreč narejena tako, da se odpadni zrak dva- do trikrat hitreje odvaja nekaj metrov stran od naprave, vstopnega pa naprava počasi "sesa" iz okolice.

Tako centralni kot lokalni sistem z rekuperacijo zagotavljata vedno svež in čist zrak v prostorih. Večina ima vgrajeno protialergijsko zaščito, filter proti alergijam je običajno pralen in ga ni treba menjati, filter za cvetni prah je treba občasno zamenjati. Sodobne različice odlikuje regulacija izčrpanega zraka s tipalom za temperaturo in vlago, ki prilagaja pretok zraka bivalnim razmeram in na ta način ščiti pred škodo, ki bi nastala zaradi vlage in z njo povezane plesni.

prezracevanje je nujno tudi pozimi razvod cevi prezracevanje je nujno tudi pozimi zunanja enota
Razvod cevi centralnega prezračevalnega sistema v pasivni hiši. Zunanja enota prezračevalnega sistema v pasivni hiši.

Na voljo tudi sredstva Eko sklada
Za vgradnjo prezračevalnega sistema z rekuperacijo (centralnega ali lokalnega) so na voljo nepovratna sredstva Eko sklada, ki znašajo do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, in sicer največ 2000 evrov za centralni sistem v posamezni stanovanjski enoti oziroma največ 300 evrov na stanovanjsko enoto za lokalni sistem.

Vlaga in plesen povzročata zdravstvene težave
Po podatkih Evropskega združenja za astmo in alergije (EFA) imajo ljudje, ki živijo v vlažnih stanovanjih, kjer je prisotna tudi plesen, kar 40 odstotkov več možnosti, da zbolijo za astmo. Zaradi astme kot posledice neustreznih bivalnih razmer trpi kar 2,2 milijona Evropejcev, neposredni stroški zdravljenja in posredni stroški (zmanjšana produktivnost, izguba delovne sposobnosti) pa na evropski ravni dosegajo 82 milijard evrov na leto.

LOGO CLEAR IN EU-TA JE PRAVI

Avtorica: Barbara Primc

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA