Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Energija
Energija
13. september 2018

Eno glavnih vprašanj investitorjev, ki razmišljajo o lastni sončni elektrarni, je: ali se splača? Glede na informativne izračune, ki smo jih prejeli od izvajalcev Gen-I, Petrol in Prosigma, se naložba za 5-kilovatno elektrarno povrne v približno petnajstih letih, dodatni prihranek v skupno tridesetih letih delovanja je približno 8000 evrov.

Glede na rast cen v zadnjih desetih letih in glede na trenutne napovedi pričakujemo, da bodo cene električne energije naraščale. Povprečno slovensko gospodinjstvo na leto porabi približno 5000 kilovatnih ur (kWh) elektrike in s tega stališča je odločitev za sončno elektrarno smotrna, saj lahko vso potrebno elektriko gospodinjstvo proizvede samo in si zagotovi neodvisnost od naraščanja cen na trgu. Ne pozabimo, da govorimo o obnovljivem viru, ki ga je v Sloveniji dovolj – naša država je enakomerno osončena in ima velik potencial za izkoriščanje sončne energije, poleg tega strokovnjaki ocenjujejo, da lahko že s postavitvijo sončne elektrarne z močjo enega kilovata zmanjšamo emisije CO2 za približno pol tone.

Višina naložbe
Odvisna je predvsem od moči elektrarne – pri moči okrog 5 kW se zneski gibljejo med 8000 in 11.000 evri. Poleg osnovne cene izvajalca je treba plačati še DDV, ki je 9,5-odstoten, a le v primeru, da je elektrarna na stanovanjskem objektu, ki je namenjen za trajno bivanje, in če uporabna površina stanovanja ne presega 250 (za enostanovanjske stavbe) oziroma 120 kvadratnih metrov (večstanovanjske stavbe). Če je postavljena na nestanovanjski objekt (garaža, lopa, hlev), če objekt presega navedeno kvadraturo ali gre za počitniški objekt, velja običajna 22-odstotna davčna stopnja, kar precej poviša končno ceno elektrarne.

Ali je vaš objekt primeren za postavitev sončne elektrarne, bo izvajalec ocenil med terenskim ogledom in vam za to običajno izstavil račun (približno 30 evrov), a vam v primeru izvedbe projekta znesek upošteva pri končni ceni. Računajte tudi na strošek pogodbe za priključitev na samooskrbo z distributerjem za električno energijo (približno 30 evrov).

Dobro je vedeti

  • Za postavitev sončne elektrarne ni potrebno gradbeno dovoljenje; uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje opredeljuje njeno izvedbo kot investicijsko vzdrževalno delo.
  • Če je objekt, na katerem nameravate postaviti sončno elektrarno, pod spomeniškim varstvom, morate pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
  • Namestitev strelovoda ni pogoj za namestitev sončne elektrarne, odločitev je v domeni investitorja.
  • Za čiščenje modulov je najbolje uporabiti destilirano vodo, izogibajte se uporabi čistil in grobih gobic oziroma krp, ki bi lahko poškodovale steklo.

Večji porabniki si lahko obetajo večje prihranke
Ponudniki, od katerih smo pridobili informativne izračune, navajajo, da se naložba povrne v povprečju v dvanajstih oziroma desetih letih z upoštevanjem nepovratnih sredstev Eko sklada, a le izračun za konkretno elektrarno lahko pokaže konkretne številke in še te veljajo le v teoriji. Če je ustrezno dimenzionirana, tako da ni ne prevelika (in po nepotrebnem ne krijete večje naložbe) ne premajhna (ne proizvede dovolj in morate elektriko kupovati), je pavšalni znesek na mesečnem računu skupaj z davkom približno 20 evrov. Razlika med tem zneskom in siceršnjim računom za električno energijo je vaš mesečni prihranek: če plačujete 65 evrov na mesec in se vam naložba povrne v 15 letih, v naslednjih 15 letih do konca življenjske dobe elektrarne prihranite dobrih 8000 evrov.

Če od tega zneska odštejemo stroške vzdrževanja in čiščenja, zavarovanja, morebitnih popravil po izteku garancij in stroške odvoza po preteku življenjske dobe elektrarne, se znesek lahko precej zmanjša oziroma celo približa pozitivni ničli. Poleg tega ne moremo predvideti, kaj se bo v prihodnjih 30 letih zgodilo z višino postavk na računu za elektriko. Sončna elektrarna je smiselna naložba za večje gospodinjske porabnike (manjšim jih izvajalci niti ne bodo namestili), ki si lahko obetajo večje prihranke, v vsakem primeru pa sta potrebna individualen pristop ter nekaj preračunavanja in truda.

Izvajalcem predlagamo, da svoja spletna mesta obogatijo z več informacijami o financiranju, stroških vzdrževanja, čiščenja in zavarovanja ter drugih morebitnih stroških. Obiskovalec spletnih mest namreč dobi občutek, da gre za precej skrivnostno naložbo – večja preglednost je nujna za lažjo odločitev.

Subvencije in krediti Eko sklada
Investitorji lahko pri Eko skladu pridobijo nepovratne spodbude (delne subvencije), na voljo je tudi kredit po ugodnejših pogojih. Subvencija je namenjena napravam z nazivno močjo do 11 kW, za vsak kW lahko dobite do 180 evrov, a ne več kot 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe (nakup, montaža, električne inštalacije in oprema). Ceno elektrarne lahko s tem znižate največ za 1980 evrov (11 kWx180 evrov). Oprema za elektrarno ne sme biti rabljena ali prototipna, postaviti jo mora usposobljen izvajalec z registrirano dejavnostjo in skladno z zakonodajo. Če ste za elektrarno prejeli spodbudo dobavitelja električne energije, do subvencije Eko sklada niste upravičeni.

Prejemnik nepovratne finančne spodbude Eko sklada sončne elektrarne ne sme prodati prej kot v treh letih po izplačilu sredstev. Posledično v tem času prav tako ne more prodati objekta, na katerem je elektrarna nameščena.

Eko sklad ponuja tudi kreditiranje okoljskih naložb občanov, ki je združljivo z nepovratno spodbudo – pridobite lahko oboje, za zdaj je sredstev še dovolj. Zaprosite lahko za kredit za več ukrepov, na primer za sončno elektrarno in toplotno črpalko, pod pogoji: obrestna mera je 3-mesečni Euribor + 1,3 odstotne točke, doba odplačila do 10 let, znesek pa od 1500 do 40.000 evrov. Poleg obresti je treba kriti stroške odobritve (1,5 odstotka zneska, najmanj 40 in največ 175 evrov), stroške vodenja kredita (od 30 do 50 evrov na leto, odvisno od zneska kredita) ter zavarovanje pri zavarovalnici Triglav (odvisno od zneska kredita in dobe odplačila; 196 evrov pri kreditu za 10.000 evrov za 10 let). Najmanjši mesečni obrok je 40 evrov, največji pa tolikšen, da vam po odtegljajih na računu ostane minimalna plača (638 evrov). Za pridobitev kredita morate biti lastnik ali solastnik objekta oziroma pridobiti soglasje lastnika ter izkazati svojo kreditno sposobnost, kreditno pogodbo pa podpišete v eni od poslovalnic pooblaščene banke Intesa Sanpaolo.

Če je zaradi zamude ali nekakovostnega izvajanja del med potekom naložbe treba zamenjati izvajalca, potrebujete soglasje Eko sklada. Za izbiro ustreznega izvajalca je odgovoren kreditojemalec, ki mora zagotoviti ustrezno izvedbo naložbe in sam ureja pogodbena razmerja s prejšnjim in novim izvajalcem. Eko sklad ima pravico kadarkoli do dokončnega odplačila kredita preveriti namensko porabo sredstev, v primeru nepovratne finančne spodbude pa kadarkoli v obdobju treh let po izplačilu.

Eko kredite ponujajo tudi nekatere banke in hranilnice, a za sončno elektrarno ugodnejšega od tistega pri Eko skladu trenutno ne boste dobili.

Financiranje nudijo tudi nekateri izvajalci
Večina izvajalcev sicer ne ponuja lastnega financiranja, vsi pa zagotavljajo, da vam uredijo dokumentacijo za pridobitev sredstev Eko sklada. Lastno ponudbo financiranj imata le Gen-I in Petrol. Prvi ponuja brezobrestni kredit za obdobje sedmih let, brez dodatnih stroškov, in do 15-letni potrošniški kredit s fiksno 3,5-odstotno obrestno mero ter s stroški odobritve 100 evrov (omenimo še, da Gen-I v primeru takojšnjega plačila nudi 5-odstotni popust). Tudi Petrol ponuja brezobrestno financiranje od enega do sedmih let, pogoj je pridobitev Petrol klub plačilne kartice (letna članarina vas bo stala 8,52 evra, ob pristopu prejmete darilni bon za 20 evrov), financiranje pa ne bo bremenilo vaše kreditne sposobnosti. Tako Petrol kot Gen-I za čas financiranja nudita brezplačno vzdrževanje in zavarovanje elektrarne. Za pridobitev financiranja obeh podjetij morate izkazati kreditno sposobnost.

Postavke na računu za električno energijo pri samooskrbi
Električna energija – razlika med oddano in prejeto energijo
Obračunska moč – glede na obračunsko moč, fiksna postavka
Omrežnina – na razliko med oddano in prejeto energijo
Prispevek za delovanje operaterja trga – na razliko med oddano in prejeto energijo
Prispevek za energetsko učinkovitost – na razliko med oddano in prejeto energijo
Prispevek za SPTE in OVE – glede na obračunsko moč, fiksna postavka
Trošarina – na razliko med oddano in prejeto energijo
Mesečno nadomestilo za samooskrbo – fiksna postavka
DDV

Stroški vzdrževanja in zavarovanja
Izvajalci priporočajo čiščenje na dve leti oziroma pogosteje, če je potrebno (bližina makadamske ceste, žage, kamnoloma, streha z manjšim naklonom), svetujejo še dodatne preglede ob toči, večjih količinah snega, poškodbah, ki jih povzročijo glodavci in ptiči. Nekateri izvajalci ponujajo pakete vzdrževanja, ki običajno vključujejo daljinsko spremljanje delovanja ter pregled in čiščenje na vsaki dve leti. Za vzdrževanje (če ni brezplačno v sklopu financiranja izvajalca) boste odšteli okrog 100 evrov na leto, dodatnih 100 evrov pa za čiščenje na vsaki dve leti.

Sončno elektrarno je treba posebej zavarovati, saj zavarovanje objekta, na katerem je postavljena, ne krije škode na elektrarni. Največja nevarnost je požar, ki pomeni večjo ogroženost ne le za sončne celice, temveč tudi za sam objekt – požar je težje gasiti, večja je tudi nevarnost hitrega širjenja ognja. Strošek zavarovanja je odvisen od ponudnika, moči elektrarne in njene vrednosti oziroma zavarovalne vsote. Lastno zavarovanje ponujata Gen-I (za elektrarno z močjo 5 kW je letni strošek okrog 40 evrov) in Petrol (paket Varnost – vzdrževanje in zavarovanje za obdobje 7 let – okrog 1400 evrov, ne glede na moč elektrarne, zavarovanje na novo vrednost). Pri obeh ponudnikih je zavarovanje brezplačno v času njihovega financiranja. Priporočamo, da pred odločitvijo pridobite ponudbe tudi od zavarovalnic in jih primerjajte. Upoštevajte ne le ceno, temveč tudi vsebino zavarovanja, preverite pogoje in zavarovalne vsote.

Stroški uporabe sončne elektrarne
Ne glede na to, kdo vam bo postavil elektrarno, lahko elektriko za samooskrbo kupujete pri katerem koli dobavitelju, ki ponuja paket samooskrbe. Elektrika se obračunava po enotni tarifi, na koncu obračunskega obdobja (koledarskega leta) pa plačate morebitno razliko med prejeto in oddano energijo. Poleg neto količine elektrike, omrežnine in prispevkov boste morali plačati tudi mesečno nadomestilo za »izravnavo odstopanj med prejeto in oddano energijo«. Cene elektrike pri samooskrbi in zneske nadomestil preverite v razpredelnici.

Cene električne energije in nadomestil

odlocitev za samooskrbo iz obnovljivih virov tab

Kam s sončno elektrarno po izteku življenjske dobe?
Po zaključku življenjske dobe je treba elektrarno odstraniti, odslužene module pa ustrezno reciklirati. Pri podjetju Gen-I ta strošek nosi kupec, po telefonu so nam povedali, da je trenutno 2500 evrov, a se bo v 30 letih zagotovo spremenil, predvidoma znižal. Brezplačen odvoz nudijo pri Petrolu in pri podjetju Prosigma.

Seveda se postavlja vprašanje, kako je poskrbljeno za reciklažo posameznih delov sončne elektrarne.

Fotovoltaična industrija se je zavezala, da bo poskrbela za celoten življenjski cikel modulov, ki jih je mogoče reciklirati in uporabiti pri proizvodnji novih modulov ter drugih izdelkov.

Z recikliranjem pridobivajo dragocene materiale, kot so steklo, aluminij in polprevodniški materiali. Najbolj razširjeni organizaciji, ki v Evropi prevzemata odslužene module v reciklažo, sta PV Cycle in Ceres, obe imata prek pogodbenih partnerjev prevzemna mesta tudi v Sloveniji.

Glede na ponovno večje zanimanje za sončne elektrarne se očitno osvobajamo mišljenja, da se naložba v sončno energijo splača le ob izdatni podpori države. Sončna energija je trenutno ena izmed najbolj dostopnih alternativ, saj cene sončnih celic in pripadajoče opreme padajo, žal tega še ne moremo reči za tehnologijo shranjevanja energije, saj so cene baterij še vedno visoke in gospodinjstvom nedosegljive. Zato je toliko bolj pomembno, da je sončna elektrarna pravilno dimenzionirana in ne ustvarja presežkov. Ne glede na to, da gre za obnovljiv vir, ki je na voljo v tako rekoč neomejenih količinah, vseeno velja opozoriti, da je električna energija dobrina, s katero ne gre razmetavati.

odlocitev za samooskrbo iz obnovljivih virov3

Samooskrba po sistemu neto merjenja
Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov 1, ki je začela veljati leta 2016, spodbuja rabo električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, in sicer z napravo za samooskrbo. Ta proizvaja elektriko za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema z izrabo sončne, vetrne, vodne ali geotermalne energije in je priključena na notranjo nizkonapetostno inštalacijo stavbe.

Ob koncu leta 2017 je bilo v Sloveniji na način samooskrbe na distribucijskem sistemu priključenih 867 gospodinjskih odjemalcev in 27 malih poslovnih odjemalcev 2. Naprava za samooskrbo ne more biti vključena v podporno shemo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, je pa mogoče izstopiti iz podporne sheme in se z napravo vključiti v sistem samooskrbe. V nadaljevanju se osredotočamo na mikro sončne elektrarne.

Priključitev
Preden napravo oziroma sončno elektrarno priključite na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, morate pri distribucijskem operaterju pridobiti:

  • soglasje za priključitev (v primeru novega merilnega mesta),
  • spremembo soglasja za priključitev (v primeru obstoječega merilnega mesta ali v primeru povečanja nazivne moči naprave za samooskrbo).

Soglasje za priključitev mora biti izdano za nedoločen čas. Največja moč, ki je lahko oddana prek merilnega mesta v omrežje, je 11 kVA in ne sme presegati priključne moči, določene v soglasju za priključitev. Dobava električne energije se lahko izvaja kot gospodinjski odjem ali pa ostali odjem na NN – brez merjenja moči.

Način obračunavanja
Lastnik naprave za samooskrbo mora z dobaviteljem električne energije skleniti pogodbo o samooskrbi. V njej med drugim dogovorita medsebojne pravice in obveznosti glede količin in cene za dobavo elektrike, način zaračunavanja in plačevanja, veljavnost in trajanje pogodbe. Bistveni element pogodbe je dogovor, da se oddana električna energija (kWh) v določenem obračunskem obdobju kompenzira s prevzeto (kWh). Pogodba se običajno sklene za nedoločen čas oziroma za čas delovanja naprave za samooskrbo, vendar lahko gospodinjski odjemalec tudi v tem primeru zamenja dobavitelja v skladu z določili Energetskega zakona 3.

Uredba uvaja način neto merjenja, ki temelji na menjavi kilovatne ure (kWh) za kilovatno uro (kWh) v določenem obračunskem obdobju. Lastnik naprave lahko trenutni višek proizvedene elektrike, ki je ne uporabi za lastne namene, odda v omrežje, in nasprotno – elektriko odvzame iz omrežja, ko je njegova naprava ne proizvaja (dovolj). Pri obračunu se upošteva razlika med prevzeto in oddano elektriko, odčitano na istem merilnem mestu ob zaključku obračunskega obdobja.

Presežna količina v omrežje oddane energije se neodplačno prenese v last dobavitelja. Odjemalec torej od presežka nima koristi, manko energije na letni ravni pa je treba dokupiti. Na to razliko bo obračunana tudi omrežnina.

Za izravnavo odstopanj med prevzeto in oddano elektriko je odgovoren dobavitelj električne energije. Zaradi lažje izvedbe letnega obračuna se uporablja enotarifno merjenje.

Dobavitelj odjemalcu izstavi mesečne račune v višini vnaprej dogovorjenih pavšalnih zneskov (akontacij), izračunanih na podlagi povprečne dnevne porabe elektrike, enkrat na leto (običajno po preteku koledarskega obdobja) dobavitelj izstavi še poračun. Dobavitelj mesečno ali enkrat letno zaračuna še dodatno postavko za izravnavo odstopanj med prevzeto in oddano električno energijo, ki je v cenikih dobaviteljev sicer navedena kot mesečni strošek. Enako kot pri običajni dobavi elektrike nekateri dobavitelji zaračunajo tudi materialne stroške.

Varnost 
Pravilnik o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov 4 določa, da mora naprava, ki izkorišča energijo sonca, zaradi preprečitve električnega udara v vsakem trenutku omogočati izklop iz distribucijskega omrežja in zagotavljati, da je v njej v izključenem stanju zagotovljena mala napetost (ELV), ki je največ 50 V izmenične napetosti oziroma največ 120 V enosmerne napetosti.

Naprava za samooskrbo se mora v primeru izpada distribucijskega omrežja ali zaznave prekoračitve predpisanih napetostnih in frekvenčnih mej v distribucijskem omrežju samodejno izklopiti in ne sme oddajati elektrike v distribucijsko omrežje. Lahko pa v tem primeru obratuje v otočnem režimu pod pogojem, da je zagotovljena ločitev celotne nizkonapetostne napeljave stavbe od distribucijskega omrežja.

Nujen ustrezen požarni načrt
Potem ko je sončna elektrarna nameščena, je treba na podlagi Pravilnika o požarnem redu 5 izdelati ustrezen požarni načrt, ki mora biti obešen na vidnem mestu, predati ga je treba tudi območni gasilski enoti. Priporočila za gasilce, ki so jih pripravili na Gasilski zvezi Slovenije, jasno določajo, kako ravnati v primeru požara na objektu s sončno elektrarno, gasilci pa še svetujejo, naj lastnik območno gasilsko enoto povabi na objekt, da si ogledajo, kje in kako dostopati do pomembnih elementov sončne elektrarne, kar jim je v primeru morebitnega požara v veliko pomoč.

Če še niste "na vrsti", boste ustrezen števec plačali sami
Za delovanje sistema neto merjenja je potreben digitalni števec, ki se vrti v obe smeri – ko energijo oddajate in ko jo sprejemate. Nekatera gospodinjstva take števce že imajo, a ne vsa (če so vam števec zamenjali v zadnjih dveh letih, je najverjetneje ustrezen).

Čeprav jih bodo v prihodnosti brezplačno dobila vsa gospodinjstva, morajo tisti, ki ga želijo, preden "pridejo na vrsto", zamenjavo plačati sami. Cena ni zanemarljiva, okrog 350 evrov, pri večini elektrarn "na ključ" mora števec plačati kupec sam. Izjema je Petrol, ki ima ustrezen digitalni števec vključen v ceno ponudbe.

Avtorji: Alina Meško, Tea Žnidaršič, Barbara Primc

LogoSkupni2C

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA