Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Energija
Energija
28. november 2017

V slovenskih gospodinjstvih smo lani porabili okrog 48.000 terajoulov (TJ) energije, od tega največ, skoraj 65 odstotkov, za ogrevanje prostorov. Stroški ogrevanja posledično močno bremenijo družinske proračune, pri čemer v najmanj 40 odstotkih gospodinjstev za pokrivanje energetskih potreb porabijo več kot deset odstotkov svojih dohodkov. Naj ogrevamo tudi ponoči? Kako prezračevati pozimi? Kdaj kupiti kurilno olje? Odgovarjamo na ta in druga vprašanja, pregledali pa smo tudi cene energentov.

Povedano drugače: skoraj 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev živi v energetski revščini, saj težko plačujejo stroške za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter za elektriko. Lani smo sicer za ogrevanje sanitarne vode porabili malo manj kot 16 odstotk ov vse energije, porabljene v gospodinjstvih, za razsvetljavo in električne naprave 15 odstotkov, za kuhanje približno štiri odstotke, za hlajenje prostorov pa malo manj kot pol odstotka vse energije.

Spodbudni so izsledki letošnje raziskave energetske učinkovitosti Slovenije (REUS), ki kažejo, da je vedno več gospodinjstev energijsko ozaveščenih (takšnih naj bi bilo kar 77 odstotkov) in da energijska učinkovitost počasi, a vztrajno prodira tako v naše glave kot tudi v domove. Varčevanje z energijo se resda začne v glavah, spremembam v razmišljanju pa morajo slediti tudi spremembe v načinu življenja oziroma bivanja.

Vsaka dodatna stopinja poveča porabo energije za šest odstotkov
Temperaturo v prostoru prilagodimo njegovi uporabi. Nobene potrebe ni, da prostore, ki jih redko uporabljamo, ogrevamo enako kot tiste, v katerih se veliko zadržujemo. Prav tako ni nujno, da pozimi po stanovanju hodimo v kratkih rokavih, nič manj udobno nam ne bo v majici z dolgimi rokavi, na primer. V bivalnih prostorih tako zadostuje od 20 do 22oC, v spalnici pa med 17 in 18oC, kar je idealno za dober spanec. Pri nižji temperaturi se težko sprostimo in spimo v skrčeni legi, v pretopli spalnici (več kot 22oC) bo spanec nemiren. Ne pozabimo: vsaka dodatna stopinja v prostoru poveča porabo energije za šest odstotkov, s tem pa tudi stroške za ogrevanje.

Ogrevajmo tudi ponoči
Bivalni prostori se v zimskih nočeh močno ohladijo predvsem v hišah ali večstanovanjskih stavbah brez toplotnoizolativne fasade. Glede na to, da ponoči spimo, ni potrebe, da bi ogrevalni sistem deloval z enako močjo kot podnevi, nikakor pa ga ni priporočljivo izklopiti. V tem primeru bo namreč za ponovno segretje ohlajenih prostorov na ustrezno temperaturo sistem potreboval veliko več energije, kot če bi deloval v nočnem režimu. Veliko bolj smiselno je torej ponoči temperaturo le znižati, na primer na 18oC.

Ne zastirajmo grelnih teles
Če imate v stanovanju oziroma hiši radiatorje, morate vedeti, da bodo dobro in pravilno delovali (beri: ogrevali) le, če bomo toplemu zraku omogočili neovirano kroženje v prostoru. Sedežno garnituro in drugo pohištvo torej umaknimo od radiatorjev, prav tako jih ne zastirajmo s predolgimi zavesami, ki ovirajo kroženje zraka. Njihova dolžina naj se konča najmanj deset centimetrov nad zgornjim robom radiatorja. Če načrtujete menjavo oken, poskrbite, da vam mojstri ne bodo vgradili preširokih okenskih polic, te namreč preprečujejo dvig toplega zraka in ovirajo njegovo kroženje, posledično je učinkovitost ogrevanja manjša.

Še nimate termostatskih ventilov?
ogrevanje varcno

Skrajni čas je, da jih namestite, kajti termostatski ventili so pomemben dejavnik pri uravnavanju temperature v prostorih – po potrebi jih lahko delno ali tudi popolnoma zapremo. V večstanovanjskih stavbah s centralnim ogrevanjem so jih večinoma namestili že ob vgradnji delilnikov toplote, hkrati pa izvedli še tako imenovano hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, ki zagotavlja ustrezno razdelitev pretoka grelne vode skozi posamezna ogrevala in veje ogrevalnega sistema.

Ne pozabite na prezračevanje
Marsikoga zmrazi ob misli, da bi v tople bivalne prostore spustili mrzel zunanji zrak, vendar je odpiranje oken nujno, če nimamo prezračevalnega sistema. V prostorih se namreč kljub ogrevanju, zaradi katerega je zrak bolj suh kot v poletnih mesecih, nabere veliko vlage, ki jo je treba spraviti ven, drugače bomo imeli prej ali slej opraviti z zdravju škodljivo plesnijo, te pa se je zelo težko znebiti. Pravilno prezračevanje pomeni, da trikrat do štirikrat na dan na stežaj odpremo vsa okna in po možnosti še vrata, da naredimo prepih. Tako se bo vlažen notranji zrak hitro zamenjal s svežim zunanjim zrakom, ne da bi se to kaj veliko poznalo pri porabi energije.

Kako pravilno odzračiti radiatorje?
Se iz radiatorja slišijo čudni zvoki ali pa je kljub povsem odprtemu ventilu komajda kaj topel? V njem se je nabral zrak, ki ovira pretok tople vode, zato ga bo treba odzračiti. To lahko storite sami, potrebujete le odzračevalni ključ, ki ga lahko kupite v vseh trgovinah z gradbenim materialom ali sanitarno opremo, in posodico (lahko tudi jogurtov lonček), v katero boste prestregli odvečno vodo iz radiatorja.

1 Če imate etažno ogrevanje, torej ločen ogrevalni sistem, izklopite obtočno črpalko za ogrevanje vode in počakajte približno eno uro, da preprečite nenehno vrtenje zraka v sistemu.

2 Odzračevalni ključ vtaknite v majhen petkotni zatič v sredini odzračevalnega ventila (ta je na nasprotni strani termostatske glave). Pri starejših radiatorjih zatiča ni, zato boste potrebovali viličasti ključ (klešče), s katerimi boste prijeli za stranski konec ventila.

3 Posodico nastavite pod odprtino ventila in začnite obračati ključ v nasprotni smeri urinega kazalca, dokler ne zaslišite zvoka uhajanja zraka. Ko začne iz odprtine pritekati voda, zaprite odzračevalni ventil z obračanjem ključa v smeri urinega kazalca. Ključ obračajte z občutkom, da ne bi poškodovali zatiča odzračevalnega ventila – v tem primeru bo namreč zatič padel iz ventila, voda iz radiatorja pa bo stekla po tleh.

4 Če ste iz radiatorja spustili veliko zraka, preverite raven vode v ogrevalnem sistemu – morda jo bo treba dotočiti. Prav tako ne pozabite ponovno vključiti obtočne črpalke. Če nimate etažnega ogrevanja, naj tlak v sistemu preveri hišnik/upravnik.

Cene energentov počasi, a vztrajno rastejo
Višina stroškov za ogrevanje seveda še zdaleč ni odvisna samo od naših bivalnih navad. Največ denarja pozimi »izpuhti« skozi toplotno pomanjkljivo zaščitene ali celo nezaščitene zunanje stene, neizolirano streho in podstreho, dotrajana okna in potraten ogrevalni sistem, na končni znesek pa vplivajo tudi cene energentov, ki počasi, a vztrajno rastejo. Povprečna cena električne energije, na primer, je bila v drugem četrtletju letošnjega leta 0,16 evra/kWh, kar je štiri odstotke več kot v prvem četrtletju, medtem ko je bila povprečna cena zemeljskega plina v enakem obdobju višja za en odstotek in je znašala 0,06 evra/kWh.

Potrošniki, ki ste v okviru naše akcije Zamenjaj in prihrani zamenjali dobavitelja elektrike in zemeljskega plina, za oba energenta plačujete občutno manj. Na licitaciji nam je namreč uspelo doseči odlične cene: 0,01590 evra/kWh za zemeljski plin, za elektriko pa 0,03987 evra/kWh (ET), 0,02847 evra/kWh (MT) oziroma 0,04628 evra/kWh (VT). Cene so brez DDV.

Med energenti, s katerimi se grejemo v slovenskih gospodinjstvih, sicer prevladuje lesna biomasa – delež lesnih goriv, kamor spadajo polena, sekanci, peleti in briketi, je bil lani po podatkih statističnega urada 42-odstoten. Delež električne energije je bil približno 24-odstoten, zemeljskega plina okrog 10-odstoten, prav tako delež ekstra lahkega kurilnega olja, z daljinsko toploto se je ogrevalo nekaj več kot sedem odstotkov gospodinjstev, medtem ko smo druge energente uporabljali v manjših deležih.

vip klicaj 2Spremljajte cene energentov tudi na našem spletnem portalu
Vsem potrošnikom svetujemo, da preverijo cene oziroma tarife, ki jih plačujejo za energente. S primerjavo ponudb drugih dobaviteljev in zamenjavo lahko namreč zmanjšajo izdatke za energijo. Pregled rednih in aktualnih akcijskih cen električne energije in zemeljskega plina je na voljo na www.zps.si.

Med ogrevalno sezono najmanj ugoden čas za nakup
Na splošno velja, da je najugodnejši čas za nakup energentov po koncu kurilne sezone, ko je ponudba večja, povpraševanje pa manjše. Lesno biomaso, na primer, je najbolje kupiti tik pred poletjem, najpozneje do avgusta. Spomladi in poleti so za polena, sekance in pelete pogosti popusti, saj se cene oblikujejo glede na povpraševanje in ponudbo na domačem trgu. Za kubični meter bukovih drv, na primer, je bilo treba poleti v povprečju odšteti 52 evrov, za enako količino mešanih drv približno 45 evrov, zdaj boste za prve odšteli med 55 in 60 evri, za druge pa okrog 50 evrov.

Nasprotno na ceno kurilnega olja bolj vplivajo ekonomski, politični in drugi razlogi. Ponudnikov je veliko, zato se pred nakupom vsekakor splača preveriti cene. Trenutno se za liter tega energenta gibljejo od 0,836 do 0,877 evra (velja za nakup med 1000 in 2000 litri kurilnega olja, veliko ponudnikov pri gotovinskem plačilu za to količino ne zaračunava stroškov prevoza do 25 kilometrov).

varcno skozi zimo-eko sklad

Eko sklad letos z višjimi spodbudami
Javni okoljski sklad je v prvi polovici oktobra objavil nov poziv za nepovratne finančne spodbude za nove naložbe rabe obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (54SUB-OB17). V primerjavi s prejšnjimi pozivi so tokrat na voljo znatno višje subvencije za zamenjavo starih kurilnih naprav s toplotno črpalko ali novo kurilno napravo na lesno biomaso, višje so tudi subvencije za ogrevanje na plin v občinah, degradiranih zaradi onesnaženosti zraka. Odlok o načrtu za kakovost zraka imajo sprejet v devetih občinah, in sicer v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto, Murska Sobota in v občinah Hrastnik, Zagorje ter Trbovlje.

Za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v eno- ali dvostanovanjskih stavbah ter za nekatere naložbe v stanovanjih so spodbude še naprej višje v primeru, da se investitor odloči za hkratno izvedbo več ukrepov. Nepovratna sredstva so na voljo za različne ukrepe, tudi za nekatere nove:

  • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,
  • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje,
  • vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje,
  • priključitev starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja (nov ukrep – do zdaj je bilo subvencije mogoče dobiti samo za priključitev na sistem daljinskega ogrevanja na obnovljiv vir energije),
  • vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi,
  • toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe,
  • toplotna izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,
  • vgradnja prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) v stanovanjski stavbi,
  • vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe (nov ukrep – velja samo v občinah s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka),
  • gradnja ali nakup skoraj ničenergijske nove eno- ali dvostanovanjske stavbe,
  • celovita obnova starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe,
  • nakup stanovanja v novi ali obnovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi (nov ukrep – do zdaj je bilo nepovratna sredstva mogoče dobiti samo za nakup stanovanja v obnovljeni večstanovanjski stavbi).

Kolikšni so zneski spodbud?
Eko sklad torej tokrat ponuja znatno višje nepovratne finančne spodbude za zamenjavo stare kurilne naprave. Poglejmo, za katere nove kurilne naprave to velja in kolikšni so zneski spodbud.

Kurilne naprave na lesno biomaso. Na območjih občin, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, je po novem javnem pozivu za vgradnjo nove kurilne naprave na lesno biomaso mogoče dobiti povrnjenih do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe (prej 20 odstotkov), vendar ne več kot 4000 evrov (prej 2000 evrov).

Na območjih občin s sprejetim odlokom o načrtu za kakovost zraka je mogoče za ta ukrep pridobiti povrnjenih do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe (prej 50 odstotkov), vendar največ 5000 evrov (prej 4000 evrov).

Toplotne črpalke. V občinah, kjer ni sprejet odlok o načrtu za kakovost zraka, je za vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke tipa voda/voda ali slanica/voda mogoče dobiti povrnjenih 40 odstotkov priznanih stroškov naložbe (prej 20 odstotkov), vendar ne več kot 4.000 evrov (prej 2500 evrov). Za toplotno črpalko tipa zrak/voda je znesek subvencije po novem 2500 evrov (prej 1000 evrov).

Na degradiranih območjih znaša subvencija za vgradnjo ogrevalne toplotne črpalke tipa voda/voda ali slanica/voda do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar največ 5000 evrov (prej 3100 evrov), medtem ko je za vgradnjo toplotne črpalke tipa zrak/voda mogoče pridobiti največ 3.200 evrov subvencije (prej 1.250 evrov).

vip klicaj 2Pomembno
Če ste za navedene ukrepe oddali vlogo že na prejšnji javni poziv, z izvedbo pa še niste začeli, lahko od te vloge odstopite in vložite novo na nov javni poziv Eko sklada (54SUB-OB17). Naložba pred oddajo nove vloge ne sme biti izvedena. Za vse ukrepe so sicer poleg nepovratnih sredstev na voljo tudi ugodni krediti Eko sklada.

Avtorica: Barbara Primc

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA