Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Energija
Energija
07. september 2017

Očitno smo morali prodajalcem lesnih peletov dati eno leto časa, da so se zadeve na trgu vendarle uredile. Potem ko smo predlani ugotovili, da se je kakovost preizkušenih peletov v povprečju poslabšala, lani pa testa nismo opravili, so rezultati letošnjega preizkusa takšni, kot so jih vajeni na najbolj razvitih trgih. Med 25 vzorci so bili štirje, ki niso ustrezali označeni kakovosti, nobeden od njih pa ni bil neustrezen.

Test lesnih peletov smo pravzaprav izvedli na enak način kot v preteklih letih, na podlagi izkušenj pa smo preverili še dva dodatna parametra. Pri tehtanju vreč smo ugotovili, da je v njih povprečno 15 kilogramov peletov, med posameznimi vrečami pa smo izmerili minimalne razlike, ki praviloma niso presegle enega odstotka. Podobno letos ni bilo nobenih težav z deležem prašnih delcev (manjših od 3,15 mm) v vreči, saj ni nikjer presegel 0,75 odstotka.

Tabela z rezultati testa lesnih peletov (kliknite za povečavo)

peletitest20171 tabela

*Tabelo lahko objavite v drugih medijih le z dovoljenjem Zveze potrošnikov Slovenije. Za dovoljenje pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

V tabeli smo zato nanizali zgolj rezultate standardnih testiranj. Pri vseh vzorcih smo izmerili vsebnost vode, ki pri nobenem ni presegla 8,5 odstotka, kar je precej manj od predpisanih največ 10 odstotkov. Prav tako pri testu gostote nasutja nobeden od vzorcev ni zdrsnil na nižjo raven kakovosti. Meja je pri 600 kg/m3, najslabši rezultat pa je bil 622,35 kg/m3. Vzorce slabše kakovosti smo opazili šele pri meritvah mehanske obstojnosti, a tokrat nismo našli nobenega, pri katerem bi bila vrednost manj kot 96,5 odstotka, ki jo morajo preseči peleti, da so uvrščeni vsaj v kakovostni razred B. Pri analizi mehanske obstojnosti so v kakovostni razred B padli peleti Super bober in Arboreko A1.

favicon Brošura: Varčno in udobno ogrevanje s peleti

Nekoliko bolj pestro je bilo, pričakovano, dogajanje pri analizah deleža pepela. A tudi tu je velika večina vzorcev brez večjih težav dosegla pogoje kakovostnega razreda A1 (0,7 odstotka). V območju kakovostnega razreda A2 (0,7 do 1,2 odstotka) so se uvrstili peleti N-eko, Faš natura, Profiles, Enerles, Bioles Horizont A2 in Ensa A1. Dva vzorca, Gatis pelet premium in Trgovir, sta ustrezala standardu B, neustreznih peletov pa tudi pri tem preizkusu nismo našli.

Po tako dobrih rezultatih smo se spraševali, kako pravzaprav ločiti boljše pelete od (nekoliko) slabših. Dejstvo namreč je, da so vsi peleti, ki ustrezajo kakovostnemu standardu A1, najboljši. Prav tako so vsi tisti iz razreda A2 enako kakovostni, za marsikoga, ki kuri v večjih pečeh, pa so lahko povsem sprejemljivi tudi peleti iz kakovostnega razreda B. Razlike med njimi so se nekoliko bolj pokazale, ko smo preverjali zapisane trditve na embalaži, pri čemer smo največ pozornosti namenili označevanju kakovosti.

ZPS2017

Razveseljivo je, da je bil pri 16 vzorcih na vreči označen kakovostni razred z enim od certifikatov proizvajalca (najbolj pogosto EnPlus, a tudi DIN in S4Q), še sedem vzorcev pa je imelo označen certifikat prodajalca oziroma distributerja. Po našem mnenju je lahko sicer ta certifikat zavajajoč, saj načeloma zgolj dokazuje, da je prodajalec oziroma distributer poskrbel za ustrezno skladiščenje in transport peletov, kar lahko tudi pomeni, da polni in skladišči pelete, ki nimajo certifikata. Po našem mnenju certifikat distributerja ne bi smel biti zabeležen na vreči, pač pa zgolj na spletnem ali na prodajnem mestu. Certifikat (EnPlus) za prodajalca / distributerja se od certifikata proizvajalca razlikuje zgolj po zaporedni številki certifikata, ki se v primeru proizvajalca začenja s številko 001, v primeru proizvajalca/distributerja pa s številko 300. Kakor koli že, razveseljivo je, da so vsi peleti z označenim certifikatom prodajalca / distributerja na testu dokazali, da ustrezajo zapisani kakovosti. Poleg peletov, označenih z mednarodnimi certifikati (EnPlus in DINPlus) smo letos kupili tudi pelete označene s tržno znamko S4Q, ki označuje kakovost slovenskih proizvajalcev peletov.

Pri peletih, ki so bili označeni certifikatom proizvajalca, pa kljub vsemu ni šlo povsem gladko. Odkrili smo namreč štiri vzorce, ki so na testu dosegli slabši rezultat, kot bi ga morali glede na certifikat. Tako vzorec Ensa A1 zaradi nekoliko povečanega deleža pepela (razlika je 10-odstotna) v resnici ustreza standardu A2, vzorec Arboreko A1, ki naj bi ustrezal A1, se je zaradi slabšega rezultata pri analizi mehanske obstojnosti uvrstil v razred B, vzorca Gatis pelet premium in Trgovir, ki sta označena s certifikatom A2, pa zaradi večjega deleža pepela v resnici sodita v razred B. Pri tem moramo poudariti, da so razlike sorazmerno majhne, a pri testu smo upoštevali stroga merila, ki jih postavlja standard, zato smo vse omenjene vzorce kaznovali z odvzemom točk in so na koncu vsi dobili 20 točk oziroma so se uvrstili na spodnji rob ocene "pomanjkljivo".

Tokrat smo vse vzorce razdelili po kakovostnih razredih, v katere sodijo glede na laboratorijske meritve. S tem smo želeli poudariti dejstvo, da so na trgu peleti različne kakovosti in ko je ta označena na vreči (kar smo letos opazili pri večini vzorcev), ni nobene potrebe, da bi jih razporejali v skupno tabelo. Potrošniki, ki bodo želeli kupiti pelete kakovostnega razreda A1, seveda ne bodo domov nosili vreč z oznako A2 ali celo B. Enako velja tudi za tiste, ki so zadovoljni tudi z nekoliko slabšo kakovostjo. V posameznih kakovostnih razredih so razlike res minimalne, zato naj pri nakupu odločajo tudi drugi dejavniki, kot so bližina prodajalca, plačilni pogoji, seveda tudi cena in transport.

Letos smo lahko po testu lesnih peletov prvič res zadovoljni, saj se v laboratoriju ni znašla niti ena vreča z zares slabo vsebino. Zdaj lahko zgolj upamo, da to pomeni dokončno ureditev trga, kar bomo seveda preverili na prihodnjih testih. Res pa je, da je zdaj potrošnika nekoliko lažje napotiti k nakupu in uporabi lesnih peletov. Gre namreč za surovino, ki bi lahko v prihodnosti v Sloveniji vsekakor dobila večjo vlogo – vsaj takšno, kot jo ima v Avstriji in Skandinaviji. A za kakovosten preboj niso dovolj zgolj kakovostni peleti, pač pa tudi kakovostne peči ter ustrezno nastavljen sistem gorenja in odvoda plinov.

Peč za centralno ali lokalno ogrevanje, v kateri bomo kurili pelete, mora biti preizkušena kot celota, tudi dozirnik in gorilnik. Tiste za centralno ogrevanje morajo ustrezati standardu SIST EN 303-5, medtem ko za enosobne oziroma kaminske peči na pelete velja standard SIST EN 14785.

Če torej želimo, da ogrevanje s peleti ne bo prijazno samo do družinskega proračuna, ampak tudi do okolja, izberimo kurilno napravo, ki ima vsa potrdila oziroma certifikate o primernosti in skladnosti. Kakršne koli predelave obstoječih oljnih ali drugih peči tako, da dodamo gorilnik za pelete, se z vidika emisij ne obnesejo – predelana peč namreč v bistvu ni narejena za pelete ali samodejno odmerjanje.

Za dobro zgorevanje mora biti kurilna naprava vgrajena v skladu s proizvajalčevimi navodili oziroma s predpisi. To med drugim pomeni, da jo postavimo v primeren prostor, kjer je zagotovljen zanesljiv, neoviran in konstanten dovod zgorevalnega zraka ter odvod dimnih plinov. Nadvse pomembno je, da je kurilna naprava usklajena z dimovodno napravo, ki je tipičen gradbeni proizvod in mora imeti izjavo o lastnostih. Dimovodna naprava mora biti ustrezno dimenzionirana – kakšna velikost, premer, višina, toplotna izolacija ipd. ustrezajo izbrani kurilni napravi, se določi na podlagi natančnega izračuna. Šele ko sta obe napravi "usklajeni", bo proces zgorevanja potekal tako, kot je treba, brez škodljivih vplivov na okolje.

Na vse našteto lahko največ vplivamo pri vgradnji kurilne in dimovodne naprave, zato naj to delo opravijo usposobljeni in pooblaščeni strokovnjaki. Pred tem naj se uporabnik posvetuje z izbrano dimnikarsko družbo.

Ko je kurilna naprava vgrajena (velja tudi za rekonstrukcije), je treba obvezno opraviti prvi dimnikarski pregled, pri katerem dimnikarska družba pregleda, ali so izpolnjene vse zahteve in napravo vpišejo v evidenco kurilnih naprav. Za varno in varčno ogrevanje s peleti mora uporabnik poskrbeti še za redno vzdrževanje kurilne naprave in redno (dvakrat na leto) čiščenje dimovodnih naprav.

zps-anketa vipPotrošnike pritegne predvsem cena
Na našem spletnem mestu smo spomladi objavili anketo, na katero smo dobili skoraj 500 odgovorov potrošnikov, ki s peleti kurijo v pečeh za centralno ogrevanje ali v kaminskih pečeh. Zadnjih je manj kot 15 odstotkov. Velika večina, skoraj tri četrtine anketirancev je začelo kuriti s peleti, ker so cenejši vir za ogrevanje, 15 odstotkov pa je takšnih, ki so v peletih videli ekološko kurivo. Tu je bilo možnih več odgovorov. Potrošnikom je všeč še preprosto ravnanje z napravo in regulacija, le peščica jih je začela uporabljati pelete zaradi bližine dobavitelja. Sicer pa je v pretekli kurilni sezoni dve tretjini sodelujočih uporabljalo pelete iz najvišjega kakovostnega razreda A1, četrtina pa iz kakovostnega razreda A2. Zanimivo je, da jih 8 odstotkov ne ve, kakšne pelete so uporabljali. Sicer pa večina Slovencev kupuje pelete v vrečah (64 odstotkov posamično, tretjina na paletah), največ (45 odstotkov) pa porabi v sezoni tri do pet ton peletov.

Avtorja: Boštjan Okorn, Barbara Primc


ekosklad
Projekt Čisti peleti sofinancira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA