Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Energija
Energija
21. september 2016

Toplotne črpalke za svoje delovanje uporabljajo velik delež obnovljivih virov, posledično so okoljsko sprejemljiv in ekonomsko učinkovit način ogrevanja s (potencialno) pozitivnimi družbenimi multiplikativnimi učinki. Poleg tega so primerne skoraj za vse stavbe.

Toplotne črpalke kar tri četrtine energije, potrebne za svoje delovanje, pridobijo brezplačno iz obnovljivih virov v bližnji okolici. V zemlji, podtalni vodi in v zunanjem zraku so namreč shranjene ogromne količine toplotne energije, ki jo lahko s pomočjo toplotnih črpalk pretvorimo v ogrevalno energijo. Tehnologija delovanja je skoraj identična kot pri delovanju hladilnika, le da je proces obrnjen – medtem ko hladilnik hladi živila tako, da jim odvzema toploto in jo oddaja v prostor, toplotna črpalka toploto črpa iz zraka, zemlje ali podtalnice, jo v krožnem procesu dvigne na višjo temperaturno raven in prenese na vodo, ki kroži v ogrevalnem sistemu.

Kako deluje?
Del toplote vira, ki vstopi v toplotno črpalko, prevzame hladilo v uparjalniku. Agregatno stanje hladila se spremeni iz tekočega v plinasto, zniža se tudi njegov tlak. Tako uparjeno hladilo se v kompresorju stisne na manjšo prostornino, pri čemer se zviša njegova temperatura (za to je potrebna električna energija). Pregreta para se potisne v kondenzator, kjer se del toplote prenese na vodo v ogrevalnem sistemu, uparjeno hladilo pa se kondenzira. Med kondenzatorjem in uparjalnikom je krožni proces sklenjen. Preden se utekočinjeni plin vrne v uparjalnik in ponovno sprejme del toplote vira energije, se njegov tlak in temperatura znižata.

Kateri vir izbrati?
Vgradnja toplotne črpalke za ogrevanje prostorov je pri novogradnji zaradi majhnih potreb po toploti gospodarna odločitev, in sicer ne glede na to, kateri toplotni vir izberemo. V obstoječih hišah pa je po mnenju strokovnjakov pred vgradnjo smiselno najprej zmanjšati toplotne izgube in s tem potrebe po toploti. Toplotne črpalke sicer sodijo med ogrevalne sisteme, pri katerih so stroški obratovanja najmanjši, kar velja ne glede na izbrano različico črpalke: zemlja/voda, voda/voda in tudi za najbolj razširjeno zrak/voda. Najučinkovitejše pa so v povezavi z nizkotemperaturnimi ploskovnimi ogrevalnimi sistemi, torej s talnim, stenskim ali stropnim ogrevanjem. Velja tudi, da je naložba najbolj upravičena, če bomo z njo ogrevali in hladili. Sistem z eno notranjo in eno zunanjo enoto lahko namreč pozimi v bivalnih prostorih zagotavlja toploto, poleti pa prijeten hlad. Danes je večina toplotnih črpalk na trgu reverzibilnih, kar pomeni, da pozimi prečrpavajo toploto iz okolice v bivalne prostore, poleti pa ravno nasprotno – toploto črpajo iz bivalnih prostorov in jih s tem hladijo, saj imajo vgrajeno primerno regulacijo in ustrezne komponente.

Z energetskega vidika je najugodnejši toplotni vir podtalnica, če je kakovostna in je na voljo v zadostni količini. Njena povprečna letna temperatura je okrog 10 ˚C, zato toplotne črpalke voda/voda dosežejo grelno število več kot 5, kar za uporabnika pomeni največji prihranek pri stroških ogrevanja. Pomanjkljivost sistema je v tem, da je celotna naložba med vsemi omenjenimi najdražja – zanj je treba odšteti okrog 15.000 evrov.

Če je okrog hiše dovolj prostora, je primerna tudi črpalka zemlja/voda z zemeljskim kolektorjem. Če je prostora premalo, se lahko odločimo tudi za t. i. sistem geosonda (v zemljo izvrtajo 60 do 150 metrov globoke vrtine, v katere vgradijo cevi iz umetne mase), vendar pa je za investitorje tudi pri tem glavna ovira vrednost naložbe, saj stane ena vrtina približno 5.000 evrov.

Cenovno najbolj dostopna je različica črpalke zrak/voda in tudi stroški za vgradnjo niso veliki. Če je hiša energijsko kolikor toliko varčna, se bo naložba s prihranki povrnila v približno petih letih. Pri energijsko potratni hiši je čas povračila naložbe seveda daljši.

Hibridna toplotna črpalka ali hibridni sistem
Toplotna črpalka lahko deluje povsem samostojno, kar pomeni, da zagotavlja vse potrebe po toploti za ogrevanje stavbe (monovalentno delovanje), lahko pa jo uporabimo skupaj z obstoječim virom ogrevanja. Ta začne delovati, ko toplotna črpalka ne zmore več zagotavljati potrebne toplote za ogrevanje (bivalentno ali kombinirano delovanje).

Pri bivalentnem ali kombiniranem načinu ogrevanja pogosto srečamo dva podobna izraza: hibridna toplotna črpalka in hibridni sistem. Princip je enak pri obeh, le da gre v prvem primeru po navadi za hkratno namestitev dveh kombiniranih virov ogrevanja, ki ju proizvajalci ponujajo kot usklajeno kombinacijo z enotno regulacijo, medtem ko o hibridnem sistemu govorimo, ko k obstoječemu ogrevalnem sistemu s katerim koli konvencionalnim energentom dogradimo toplotno črpalko in tak sistem uporabljamo s hibridno regulacijo.

Najpogostejša je kombinacija toplotne črpalke zrak/voda in kondenzacijske plinske peči, na voljo pa so tudi različice zemlja/voda ali voda/voda v kombinaciji s kondenzacijskim plinskim kotlom. Takšen sistem je zelo primeren za hiše, ki že imajo plinsko napeljavo, pri novih objektih pa za vse, ki ne želijo biti odvisni le od enega vira energije, elektrike ali plina.

Glede na potrebe po toploti lahko v določenem času deluje samo toplotna črpalka, samo plinski kondenzacijski kotel, ali pa oba hkrati. V slabo izolirani hiši, za katero so značilne velike toplotne izgube, bo v hibridni različici pretežno delovala plinska peč. Ko pa zamenjamo stavbno pohištvo in izvedemo toplotno izolacijo fasade, bo za večino potreb po toploti dovolj samo toplotna črpalka. Spremeniti je treba le vrednosti ogrevalne krivulje oziroma temperaturo, pri kateri se vklopi plinska peč. Če je bila ta prej nastavljena na 0 ˚C, bo lahko po energijski prenovi stavbe šele pri –10 ˚C ali manj. Poraba plina bo občutno manjša, saj bo večino dela opravila toplotna črpalka. Sicer pa je od značilnosti hiše, cene obeh energentov, zunanje temperature in nastavitve želene temperature v prostorih odvisno, pri kateri temperaturi bo začela delovati toplotna črpalka, plinski kotel, ali pa bo vključeno hibridno delovanje. Sistem krmiljenja (regulacije) na podlagi vseh teh spremenljivk samodejno izračuna način ogrevanja, ki je za uporabnika najugodnejši.

vip klicaj 2Prednosti ogrevanja s toplotno črpalko 

  • Stroški ogrevanja so do 75 odstotkov manjši.
  • Izpusti CO2 so manjši do 60 odstotkov. 
  • Za delovanje izkorišča obnovljive vire. 
  • Z njo lahko ogrevamo tudi sanitarno vodo. 
  • Poleti lahko z njo hišo tudi hladimo. 
  • Za naložbo je mogoče pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada. 
  • Naložba se povrne v nekaj letih. 
  • Upravljanje je preprosto. 
  • Zasede malo prostora.

Subvencije Eko sklada
Za vgradnjo toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov je mogoče pridobiti tudi nepovratna sredstva Eko sklada, in sicer do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Za ogrevalno različico voda/voda ali zemlja/voda je lahko subvencija največ 2.500 evrov, za različico zrak/voda pa največ 1.000 evrov.

Do večjih subvencij so upravičeni tisti, ki investirajo v starejše stavbe na območju občin, ki so sprejele odlok o načrtu za kakovost zraka. Spodbuda lahko pokrije do 50 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 3.100 evrov za različice voda/voda ali slanica/voda in ne več kot 1.250 evrov za zrak/voda. Do višje subvencije na teh tako imenovanih degradiranih območjih (mestne občine Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Novo mesto in Murska Sobota ter občine Hrastnik, Zagorje in Trbovlje) so upravičeni le investitorji, ki bodo naložbo izvedli v stanovanjski stavbi ali njenem delu, za katero je bilo gradbeno dovoljenje izdano pred 1. 1. 2013, morebitno gradbeno dovoljenje za legalizacijo stavbe, zgrajene pred tem datumom, pa je bilo izdano pred oddajo vloge na Eko sklad.

V vseh naštetih primerih priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo ene ogrevalne toplotne črpalke, nakup in vgradnjo hranilnika toplote, toplotnega zbiralnika in povezavo s črpalko, cevne povezave črpalke z virom toplote ter ustrezno varovalno in krmilno opremo. Seznam ogrevalnih toplotnih črpalk, za katere je mogoče dobiti subvencijo, je objavljen na spletnem mestu Eko sklada: https://www.ekosklad.si/dokumenti/rd/37SUB-OB16/Seznam_tc.pdf.

Slovarček izrazov 
COP – grelno število (Coefficient of Performance) opredeljuje izkoristek toplotne črpalke pri določeni zunanji temperaturi zraka, običajno pri 2 ˚C. Pove nam, kolikšno je razmerje med električno energijo, ki jo črpalka porabi za delovanje, in energijo, ki jo odda v ogrevalni sistem. Grelno število 4 na primer pomeni, da bo črpalka iz enega dela vložene električne energije (1 kW) oddala v sistem štiri dele (4 kW) toplote. Čim večje je grelno število, manj električne energije je potrebne za več oddane toplote. Povprečno grelno število pri sodobnih toplotnih črpalkah zrak/voda je 3,5, pri različici zemlja/voda 4,5, pri voda/voda pa 5.

SPF – letno grelno število (Seasonal Performance Factor) je najboljši kazalnik učinkovitosti toplotne črpalke. To je razmerje med toploto, ki jo porabimo za ogrevanje, in električno energijo, ki jo črpalka porabi za delovanje v enem letu. Medtem ko je COP izmerjen v laboratorijskih razmerah in z delovanjem v praksi pogosto nima veliko skupnega, se SPF nanaša na točno določen sistem kot celoto in se razlikuje od hiše do hiše. Upoštevana so tako hladna kot topla obdobja, vsa odtaljevanja zunanje enote, morebitno dopolnilno ogrevanje prostorov z drugim sistemom ipd. Pri novi namestitvi toplotne črpalke se vrednost SPF oceni. Kako natančna bo ta ocena, pa je precej odvisno tudi od izkušenj, ki jih ima ponudnik v posamezni regiji z določenim tipom objektov.

Ogrevalna krivulja – kaže odvisnost med zunanjo temperaturo in temperaturo ogrevalne vode. Če je na primer vrednost krivulje 40 ˚C, to pomeni, da sistem pri zunanji temperaturi 0 ˚C zagotavlja, da bo imela ogrevalna voda 40 ˚C. Če je zunanja temperatura nižja, bo sistem krmiljenja samodejno zagotovil toplejšo vodo v sistemu in nasprotno. Ogrevalno krivuljo določi serviser v nastavitvah toplotne črpalke, pri čemer parametre prilagodi energetskim značilnostim objekta in bivalnim navadam stanovalcev.

Avtorica: Barbara Primc

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA