Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Energija
Energija
01. september 2015

V zadnjih letih so lesni peleti kot kot obnovljiv vir energije postali postali priljubljeni tudi pri nas. Čeprav so peleti, ki so naprodaj v vrečah, primernejši za uporabo v sobnih kaminih, pa jih v Sloveniji večinoma uporabljamo v pečeh za centralno ogrevanje. Tokrat smo test precej razširili, saj smo skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije preverili skoraj 50 vzorcev. Polovico smo jih kupili v Sloveniji, druge pa na Švedskem in Češkem. 


Bio pellets Holzpellets 6
Bioles Horizont Pelleti Mix 12
Biron N-Eko peleti 53
BKLIK Lesni peleti 0
Cugmajster Eco Peleti Red Devil
Eko pelet 0
Energija narave Peleti 29
Enerles Peleti iz čiste jelke 67
Ensa Pellet Natural Energy 0
ENWO Pellet di Legno 59
Faš Pellet Natura 65
Forest Pellet 29
Gamauf Pellet 1
Gatis Pellet Classic + 0
German Pellets Premium Holzpellets
GMG Premium Holzpellets 86
Hasslacher Bio Pellets
ICA Clasic (mešani)
ICA Mehki les 0
Nanix wood Pellet Class - A1 68
Peleti Ekspres Lesni peleti 83
Profiles BioProfit 71
RZ Pellets
Schweighofer Pellets Hot Material 86
Šišarka Pellet di Puro Legno 37

DA, želim prejemati informacije ZPS o lesnih peletih

E - naslov(*)
Invalid Input

Tako smo lahko postavili ogledalo slovenskim ponudnikom, saj lahko rezultate primerjamo na eni strani s podobno razvitim trgom (Češka), na drugi strani pa z enim od največjih evropskih trgov za pelete (Švedska). Razlika je več kotv očitna! Preizkušeni švedski in češki peleti so se na testu izkazali kot bistveno kakovostnejši, saj je povprečna ocena pri švedskih dosegla 70 odstotkov, pri čeških pa še vedno dobrih 66 odstotkov. Povprečna ocena slovenskih peletov je zelo nizka – zgolj 44 odstotkov!

Tabela z rezultati testa lesnih peletov (kliknite za povečavo)

tabela peleti

Potem, ko se je po lanskem letu zdelo, da se je kakovost peletov, ki jih prodajajo pri nas, izboljšala, lahko tokrat spet zapišemo, da boste pri nakupu bolj verjetno naleteli na pelete, ki ne ustrezajo nobenemu standardu kakovosti, kot na takšne, ki s svojimi lastnostmi sodijo v razred A1 ali A2 – ta dva tudi edina priporočamo za nakup, saj zagotavljata najbolj kakovostno in okolju bolj prijazno ogrevanje.

peleti151

peleti152

Glavna težava je predvsem z ostankom pepela, saj je najvišjemu standardu ustrezalo le osem vzorcev. Razlika med najboljšima (Hasslacher Bio Pellets in RZ Pellets) ter najslabšim (Bklik lesni peleti) je več kot občutna: za prvima ostane zgolj 0,37 odstotka pepela, za najslabšim pa 2,71 odstotka ali več kot sedemkrat več. To pomeni, da boste morali tudi posodo za pepel sedemkrat bolj pogosto prazniti, obenem pa gre v tem primeru za odpadek, poleg tega pa je zaradi večje količine pepela možnost nastanka žlindre večja – zaradi česar se lahko učinkovitost peči občutno spremeni.

Kako smo testirali?
V Sloveniji, na Švedskem in Češkem smo v juniju 2015 kupili 49 vzorcev peletov v 15-kilogramskih vrečah (na Švedskem v 16-kilogramskih vrečah). Kljub zajetnemu številu vzorcev pa prekrivanja trga nismo ugotovili.

Zmanjšanje ocene
Če je bila ocena za vsebnost vlage, mehansko obstojnost in gostoto nasutja slabša od "povprečno", skupna ocena ni mogla biti boljša.

Če je bila ocena za ostanek pepela slabša od "zelo dobro", skupna ocena ni mogla biti boljša.

Kakovost (90 %)
V skladu s standardom EN ISO 17225-1:2014, ki razvršča pelete v tri kakovostne razrede (A1, A2 in B), smo v laboratoriju preverili najpomembnejše kriterije, ki razkrivajo kakovost peletov.

  • Vsebnost vlage (25 %) - izmerjena količina vlage v vseh treh kakovostnih razredih ne sme presegati 10 odstotkov.
  • Ostanek pepela (35 %) - za kakovostni razred A1 je dovoljeni ostanek pepela 0,7 odstotka, za A2 1,2 odstotka in za kakovostni razred B 2 odstotka.
  • Mehanska obstojnost (35 %) - za razreda A1 in A2 mora doseči 97,5 odstotka, za razred B pa 96,5 odstotka.
  • Gostota nasutja (5 %) - v nobenem primeru ne sme biti manjša od 600 kg/m3, za razreda A1 in A2 pa mora preseči 625 kg/m3.

Označevanje (10 %)
Preverili smo napise na vrečah in iskali podatke o:

  • certifikatih kakovosti (EnPlus, DIN plus),
  • vsebnosti vlage,
  • ostanku pepela,
  • mehanski obstojnosti,
  • gostoti nasutja,
  • poreklu lesa,
  • certifikatih o trajnostni rabi lesa,
  • naslovu in drugih podatkih o proizvajalcu oziroma distributerju.

Označene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi in če smo ugotovili neskladje, smo ustrezno zmanjšali oceno.

peleti2015 vlaga

Druga težava slovenskih peletov je slaba mehanska obstojnost. Po preizkusu s posebno napravo (testerjem pelet), ki jo opredeljuje evropski standard, se je izkazalo, da ima pet vzorcev mehansko obstojnost slabšo od 96,5 %, kar je mejna vrednost za kakovostni razred B; dobili so oceno "nezadovoljivo". Za tri vzorce pa je bila izmerjena ravno mejna vrednost zato so prejeli oceno "pomanjkljivo". Tudi pri tem preizkusu so razlike zgovorne: pri najboljših peletih (Schweighofer) se je `v prah´ spremenilo zgolj 0,55 odstotka mase, pri najslabših (Eko Pelet Habjan&Habjan) pa kar 7,42 odstotka mase. To v praksi pomeni, da boste lahko v peč namesto 15 kilogramov peletov stresli več kot kilogram prahu, ki lahko povzroči težave in zastoje pri transportu peletov iz zalogovnika v kurišče. Zaradi manjše mehanske obstojnosti se bo v zalogovnikih in skladiščnem prostoru pri uporabniku bolj prašilo.

peleti153

peleti154

S količino peletov v vreči je povezan tudi test gostote nasutja, ki se je na tokratnem testu presenetljivo izkazala za precej kritičen dejavnik. Pod standardno gostoto smo namreč izmerili pri štirih vzorcih, noben slovenski vzorec pa pri tem preizkusu ni dobil ocene "zelo dobro". Čeprav se morda zdi, da ta podatek ni ravno zelo pomemben, pa se pri letni količini peletov (okrog pet ton) že pozna, saj se skladiščna prostornina z nizko gostoto nasutja poveča. Če primerjamo pelete z največjo in z najnižjo gostoto nasutja se pri letni porabi 5 ton potrebni skladiščni prostor zaradi prenizke gostote nasutja poveča za skoraj 2 m3.

Omeniti velja še edini vzorec, Bioles Horizont, pri katerem smo odkrili za odtenek večjo vsebnost vode, kot je opredeljena v standardu. Vsi drugi vzorci namreč pri tem preizkusu niso imeli nobenih težav. Vsebnost vode je tesno povezana z energetsko oz. kurilno vrednostjo peletov; večja kot je vsebnost vode, manjša je kurilna vrednost, saj se del toplote porabi za izhlapevanje vode.

Označevanje: bolje, a je še veliko prostora za izboljšave
Ob preverjanju kakovosti peletov, kar je seveda najpomembnejši del našega testa, vsako leto ocenjujemo tudi kakovost označevanja. Podatek, ki je morda za koga nepomemben, postane odločilen, ko želimo kupiti kakovostne palete "na slepo", ne da bi imeli informacijo o rezultatih testa. Po našem mnenju bi morali imeti vsi vzorci označbe z nedvoumno informacijo o tem, kaj je pakirano v vreči.

Dodatki lesu?
Lesu v peletih po evropskih standardih ni dovoljeno dodajati več kot dveh odstotkov drugih sestavin. Nekateri proizvajalci včasih dodajo škrob, kar poveča mehansko obstojnost, a ne vpliva na kurilno vrednost. Če je škroba preveč, se to odrazi v povečanem deležu pepela. Po mnenju strokovnjakov ni težav z drugimi dodatki v peletih, denimo s klorom.

peleti155

peleti156

peleti157

Za potrošnika najbolj zanesljiv podatek je zagotovo certifikat kakovosti ENplus ali DINplus. Tokrat smo ga opazili na devetih vrečah. Bil je tudi na vseh šestih vzorcih, ki so na testu dobili oceno "zelo dobro". Certifikat zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti A1. Pri treh vzorcih je bil označen standard A2, a ga Šišarka Pellet di Puro Legno in Forest Pellets zaradi prevelikega ostanka pepela na testu nista dosegla – oba omenjena vzorca ustrezata razredu B.

V Sloveniji je veliko majhnih proizvajalcev peletov, zato bodo svoje izdelke na trgu vedno ponujali tudi takšni, ki jim ne bo uspelo pridobiti certifikata, saj to zahteva tudi precejšen finančni vložek. V takšnem primeru lahko kupcu pri odločitvi pomagajo na vreči označene vrednosti najpomembnejših kriterijev; seveda le, če držijo tudi v praksi.

DA, želim prejemati informacije ZPS o lesnih peletih

E - naslov(*)
Invalid Input

Od proizvajalcev je zato bolj logično pričakovati, da bodo označili razpon vrednosti (denimo od 0,5 do 0,7 odstotka), ali da je določena vrednost večja ali manjša od navedenih vrednosti (denimo manj kot 7 odstotkov). Najbolj priporočljivo pa je, da proizvajalci navajajo vrednosti kot jih opredeljuje standard SIST EN ISO 17225. V teh primerih se je tudi na naših testih najpogosteje izkazalo, da navedbe držijo. Če se je izkazalo, da na vrečah zapisane vrednosti niso resnične (večinoma ob navedbah absolutnih številk ali, ko izmerjene vrednosti niso ustrezale navedenemu razponu), smo oceno za označevanje ustrezno zmanjšali.

Med na videz manj pomembne oznake sodijo tiste o poreklu surovine, o proizvajalcu, distributerju in podobno. Poreklo surovine skupaj s certifikatom FSC, PEFC (trajnostna raba lesa) ali podobnim lahko veliko pove o družbeni odgovornosti proizvajalca. Podatki, kot so naslov, e-poštni naslov, spletni naslov ali celo telefon, pa vsekakor pripomorejo k lažjemu razčiščevanju morebitnih težav pri uporabi peletov. Glede tega moramo pohvaliti slovenske prodajalce, distributerje in proizvajalce, saj so z omenjenimi podatki in informacijami manj skopi kot njihovi češki in švedski kolegi.

Barva peletov – od belih do črnih
Tudi tokrat smo imeli na testu pisano druščino peletov. Njihova barva je sicer odvisna od lesa in postopka izdelave. Svetli, skoraj beli peleti so izdelani iz smrekovega lesa brez skorje. Če kot surovino uporabljajo les s primesjo skorje, tudi smrekovi peleti niso več povsem svetli. Jelovina v procesu izdelave izraziteje potemni, pa tudi na splošno velja, da les pri višji temperaturi sušenja potemni. Vsekakor pa barva peletov ne odraža drevesne vrste, nikakor pa ni dokaz o kakovosti peletov.

Naš nasvet
Letošnji test je pokazal, da se na trgu povečuje število peletov, ki ustrezajo kakovostnemu razredu A1, res pa je, da je še vedno mogoče najti številne "črne ovce", tako da nikakor ne priporočamo kupovanja na slepo. Vsi najboljši peleti imajo na vreči vidno označen certifikat ENplus A1, kar je še vedno najbolj zanesljivo vodilo pri nakupu. Pelete kakovostnega razreda B (na našem ocenjevanju smo jim dali oceno povprečno ali pomanjkljivo) kupujte le izjemoma.

Peleti za uporabo v kaminu
Peleti v vrečah so najprimernejši za uporabo v kaminu in sobnih pečeh. Če jih boste uporabljali v kotlih za centralno ogrevanje, boste morali (če že nič drugega) v shranjevalnik med kurilno sezono stresti kar precejšnje število vreč oziroma nekaj ton peletov. Za kamine in sobne peči velja, da mora biti kakovost peletov še toliko boljša, saj so občutljivejši še zlasti na vsebnost vode in delež pepela. Mehanska obstojnost je pomembna zaradi prahu (pelete za kamin pač uporabljamo v bivalnih prostorih), če je gostota nasutja izrazito majhna, pa kamini ne omogočajo ustrezne avtonomije delovanja. Zato je priporočljivo, da za kamine uporabljamo zgolj pelete iz kakovostnega razreda A1.

Avtorji: Boštjan Okorn, Peter Prislan, Nike Krajnc

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA