Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Energija
Energija
04. junij 2013
Želite še več rezultatov neodvisnih primerjalnih testov kakovosti?  Testi, informacije, nasveti, naši člani vedo več, zato prihranijo. gumb postaniclanVsi testi ZPS (več kot 180)

Kurilno olje je iz mode in vse bolj ga nadomeščajo lesna goriva, v zadnjem letu predvsem lesni peleti. Tako bi lahko na kratko opisali trg energentov za ogrevanje v gospodinjstvih. Dogajanje ni presenetljivo, saj naj bi po nekaterih podatkih s prehodom na ogrevanje s peleti prihranili tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, pri čemer pa uporabnik izgubi le majhen delček udobnosti, ki ga ponuja ogrevanje na fosilna goriva.

Poslušajte, Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS

{play}images/stories/izjave/peleti_bokorn_jun13.mp3{/play}

Tudi ogrevanje s sodobnimi pečmi na lesne pelete omogoča visoko stopnjo samostojnosti. Kako pogosto je treba dodajati gorivo, je odvisno predvsem od velikosti zalogovnika. Pri nas je večina uporabnikov peletov pred tem uporabljala ogrevanje na kurilno olje, zato se številni odločajo za nakup peletov v vrečah, saj nimajo večjega in pred zunanjimi vplivi zaščitenega prostora za shranjevanje večjih količin, katerih nakup in dostava sta na enoto teže ugodnejša.

Dobili smo številna vprašanja o kakovosti peletov v vrečah, ki so naprodaj v naših trgovinah. Gozdarski inštitut Slovenije je ob koncu letošnje kurilne sezone že pripravil test peletov, zato smo se povezali z njim in ponovni test izpeljali skupaj. Rezultati so v splošnem precej podobni prvemu - na trgu je nekaj dobrih izdelkov, precej je povprečnih, našli pa smo tudi neustrezne.

Pomanjkljivo označevanje
Za potrošnika je najbolj zoprno dejstvo, da oznake na vrečah s peleti niso predpisane, zato lahko vsak izdelovalec poudari predvsem tisto, kar je po godu njemu. To na koncu povzroči nepreglednost in onemogoči primerjavo med izdelki na prodajnem mestu. Na testu smo pri oceni za označevanje upoštevali tri najpomembnejše podatke, za katere menimo, da bi morali biti zapisani na vsaki vreči s peleti. Vsebnost vode je pomembna za kakovostno izgorevanje peletov. V peletih z upoštevanjem standarda SIST EN 14961-2:2011 ne bi smelo biti več kot 10 % vode glede na maso suhih peletov. Večina izdelovalcev označuje vsebnost vode v razponu (denimo od 6 do 8 odstotkov), ali pa preprosto napišejo, da peleti vsebujejo »manj kot« določeno količino vode. Oznaka "manj kot 10 odstotkov" potrošniku ne pove veliko, saj lahko to pomeni, da takšni peleti komaj presežejo mejo za najnižji kakovostni razred.

 Tabela z rezultati testa (kliknite za povečavo); kopiranje tabele ni dovoljeno brez predhodnega dovoljenja uredništva

tabela peleti nova

Razlika med vlažnostjo npr. 9,9 in 5 odstotkov ni zanemarljiva in kupec bi se, če bi bili podatki nazornejši, lažje odločal. Peleti so izdelani iz lesa, zato z izgorevanjem ostane pepel, ki ga je treba občasno odstraniti iz peči oziroma posode za pepel – to je tista majhna izguba udobnosti v primerjavi s pečjo na olje. Za peleti, ki sodijo v najvišji razred, ostane manj kot 0,7 odstotka pepela, meja za najnižji kakovostni razred so trije odstotki pepela. Ostanek pepela je pomemben tudi zato, ker se lahko začnejo zaradi njega (in preveč vode) v peči nabirati obloge oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje.

Tretja oznaka, ki ne bi smela manjkati na nobenem pakiranju (najdemo pa jo zelo redko), je kakovostni razred, v katerega sodijo peleti. Po standardu SIST EN 14961- 2:2011 poznamo tri kakovostne razrede: A 1, A 2 in B. Peleti so lahko uvrščeni v katerega od njih, če izpolnjujejo vse predpisane kriterije – poleg vsebnosti vode in pepela so med najpomembnejšimi še mehanska obstojnost, energijska vrednost in gostota nasutja. Praviloma velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih treh kriterijih.

vip i 2Od kod je les?
K slabemu označevanju sodi tudi pomanjkljiva označba porekla lesa. Pri vzorcih Gipo, Iges in obeh Gatisovih vzorcih poreklo sploh ni bilo zapisano, kar ni v skladu s prizadevanji po sledenju izvora lesa, s čimer bi spodbujali sonaravno gospodarjenje in pridobivanje lesa in kar nenazadnje zahteva tudi evropska Uredba o lesu, ki je začela veljati marca 2013. Na podlagi podatkov na pakiranju je v osmih vzorcih uporabljen les iz Bosne in Hercegovine, v šestih so peleti sestavljeni iz slovenskega lesa, po enkrat pa iz madžarskega in avstrijskega.

Kako mehansko obstojni so peleti, je včasih mogoče presoditi že na prodajnem mestu s pogledom v vrečo. Peleti slabše mehanske obstojnosti so hitro lomljivi (zato so po navadi krajši), okoli njih pa je polno drobnih delcev. V praksi je izgorevanje takšnih peletov slabše in zaradi večje količine drobnih delcev povzročajo tudi več težav v peči. Gostota nasutja peletov je pomembna zaradi prostora, ki ga potrebujemo za njihovo shranjevanje in transport. Gostoto merijo tako, da vsujejo pelete v posebno posodo z znano prostornino in jih stehtajo. Za shranjevanje peletov s slabo gostoto nasutja porabimo več prostora kot za tiste z boljšo gostoto.

Potrošniki na spletnih forumih večkrat sprašujejo o energijski vrednosti peletov. Njen pomen so povzdignili zlasti trgovci, ki skušajo s primerjavami (največkrat s kurilnim oljem) pritegniti pozornost kupcev. Energijska vrednost je pogosto označena na pakiranju, a so žal vrednosti neprimerljive. Najprej zato, ker so navedene v različnih enotah (J/kg, Wh/kg, celo kalorije), težava pa je tudi v tem, da nihče ne zapiše, na kakšno stanje pelet (absolutno suhi ali vlažni) se vrednost pravzaprav nanaša. Standard SIST EN 14961-2:2011 določa najnižjo še sprejemljivo energijsko vrednost, ki je odvisna predvsem od vsebnosti vode.

Kaj pa les, ki je uporabljen za izdelavo peletov?
Nekateri menijo, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa. To pa ne drži. Med vzorci na testu so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, za njihovo kakovost pa to sploh ni pomembno! Peleti namreč niso klasična drva (polena), pri katerih so razlike v energijski vrednosti glede na prostornino med posameznimi vrstami lesa posledica gostote lesa. Pri peletih vedno govorimo o podobni gostoti, zato je energijska vrednost praktično neodvisna od uporabljene vrste lesa – je pa odvisna od vsebnosti vode in morebitnih primesi. To vpliva tudi na druge kriterije, še zlasti na ostanek pepela.

Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije so pri vzorcih, pri katerih je bilo navedeno, da so narejeni iz ene vrste lesa, preverili, ali to zares drži. Izkazalo se je, da se na zapisano ne moremo zanesti, saj so v dveh primerih ugotovili, da je bil namesto bukovega uporabljen les iglavcev, v enem od vzorcev pa so poleg (označene) smrekovine našli tudi les drugega iglavca, najverjetneje bora. Ker pa vrsta lesa za kakovost peletov ni pomembna, teh anomalij pri ocenjevanju nismo upoštevali.

vip klicaj 2Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu?
Manj kakovostne pelete boste morda spoznali že na prvi pogled (kratki peleti, veliko drobnih delcev), obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe od kakovostnejših izdelkov.

peleti pozorenprinakupu1Označevanje:

  • zelo pomembno: vsebnost vode (najbolje, če je vrednost navedena v intervalu, pri čemer navajanje vrednosti "manj kot 10 %" ne pomeni prav veliko), preostanek pepela (meja za kakovostni razred A 2 je 1,5 %, za A 1 pa 0,7 %) in skupni kakovostni razred (A 1, A 2 ali B);
  • pomembno: gostota nasutja, mehanska obstojnost, poreklo surovine, izdelovalec, distributer;
  • manj pomembno/nepomembno: energijska vrednost.

 

 

 

peleti pozorenprinakupu2Certifikati. Certifikat potrošniku sicer ne pove veliko, če ne ve, od kod izvira, saj ni enotnega certifikata, ki bi ga morali upoštevati vsi. Največjo tradicijo ima nemški certifikat DIN plus, uveljavlja pa se tudi certifikat EnPlus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2:2011. V bližnji prihodnosti je malo verjetno, da bi se ta dva certifikata združila oziroma poenotila. Izdelovalci, ki na pakiranju označijo, da njihov izdelek ustreza standardu, se seveda zavežejo, da ga bodo spoštovali, lažje jih je tudi nadzirati. Žal večina peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pravzaprav kupujemo – mačka v žaklju ...

Od zelo dobrih do neustreznih ...
In kako kakovostni so peleti, ki jih prodajajo v naših trgovinah? Skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo preverili 20 vzorcev, ki smo jih kupili povsod po Sloveniji. Slika je precej pisana in vzbuja slabe občutke glede urejenosti trga. Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da je bilo med preizkušenimi vzorci kar sedem (7) takih, ki ne ustrezajo kakovostnim standardom (nakupa teh nikakor ne priporočamo).

Pri tem velja omeniti, da bi morali peleti za uvrstitev v posamezen kakovostni razred ustrezati po vseh kriterijih, zato smo oceno "nezadovoljivo" (0,5) podelili že, če je vzorec "padel" pri enem od preizkušenih kriterijev.

peleti zmagovalecZmagovalec testa
Avstrijski trg lesnih peletov velja za enega od najbolj razvitih na svetu, saj je uporaba peči na lesne pelete pri naših severnih sosedih zelo razširjena. Zato ne preseneča, da se je s kakovostjo in dobrim označevanjem najbolj izkazal vzorec podjetja Holzindustrie Schweighofer, ki smo ga kupili v trgovini KZ Medvode. Bil pa je tudi najdražji na testu.

Največ težav je bilo z mehansko obstojnostjo, saj 5 vzorcev ni izpolnjevalo minimalnih zahtev standarda SIST EN 14961-2:2011. Med njimi eden (distributer Fagus, kupljeno v Mercator Tehnika v Murski Soboti) ni dosegel niti vrednosti za ustrezno kakovost pri vsebnosti vode in gostoti nasutja. S preostankom pepela je imel težave en vzorec, pri gostoti nasutja pa štirje – dva sta pri drugih kriterijih dosegla zahtevano kakovost vsaj za kakovostni razred B.

Po kakovosti izstopa vzorec podjetja Holzindustrie Schweighofer, ki smo ga kupili v trgovini KZ Medvode, dobro oceno pa sta dobila tudi vzorca Gatis pelet extra (kupljeno pri TopDomu) in Profiles (kupljeno pri proizvajalcu na Razdrtem). Vsi drugi vzorci so dobili oceno "povprečno" oziroma "pomanjkljivo", pri čemer je pomenljivo, da je bilo največ težav z mehansko obstojnostjo in gostoto nasutja.

peleti cenejsiDobra kakovost, a cenejši
Lesni peleti extra (distributer Gatis) in peleti proizvajalca Profiles so bili zelo blizu najboljšemu na testu: dražji Gatisovi so se celo uvrstili v kakovostni razred A 1, peleti Profiles, ki so med najcenejšimi, pa v razred A 2 (nekoliko slabše so se odrezali le pri ostanku pepela). Pri obeh vzorcih je dober vtis nekoliko pokvarilo slabše označevanje. Na pakiranju ni bil naveden kakovostni razred, oba vzorca pa sta povsem po nepotrebnem izgubila nekaj točk, ker je bila na embalaži zapisana natančna vrednost za vsebnost vode, pri vzorcu Gatis tudi natančna vrednost za ostanek pepela, a sta bili obe vrednosti napačni – kar ni nič nenavadnega. Peleti so namreč izdelek, katerega kakovost je odraz tehnologije in uporabljene naravne surovine, zato je navajanje vrednosti v intervalu smiselnejše in tudi za potrošnika manj zavajajoče. Še to: na testu je bil tudi Gatisov vzorec pelet classic, ki pa se je izkazal za neustreznega.

Ocene za označevanje so v povprečju še slabše. Večjih težav z označevanjem ni bilo pri avstrijskem vzorcu. Dobro oceno za označevanje je dobil samo vzorec distributerja Gipo, vendar pa je bila njegova kakovost neustrezna. Še zlasti nas je zmotilo, da sta imela le dva vzorca pravilno označen kakovostni razred – že omenjeni avstrijski proizvajalec (kakovostni razred A 1) in slovenski Enerles Gozdnega gospodarstva Postojna (kakovostni razred A 2). Oceno "nezadovoljivo" so sicer dobili tudi vzorci, ki označb sploh niso imeli. Prav tako smo pogrešali več označb o vsebnosti vode in preostanku pepela.

Neustrezni vzorci
Na testu smo našli sedem neustreznih vzorcev. Nakupa ne priporočamo, saj boste imeli z njimi več težav kot pravega učinka. Kriterijev vsaj za kakovostni razred B niso izpolnili naslednji vzorci : Biopelet Gipo (Gipo, d. o. o.), eko Pelet (Habjan & Habjan, d. o. o.), Fagus Sunce moje (Fagus, d. o. o., BiH), Fapellet (Pannon Pellet Madžarska), Gatis Pellet Classic (Gatis, d. o. o.), Peleti, visokokakovostno ekološko gorivo (Energija narave, d. o. o.), Trgovir Energy Pellet (Trgovit-Energy, d. o. o., BiH).

peleti najslabsi

Na koncu se je izkazalo, da pri skupni oceni pozitivno izstopajo zgolj trije vzorci (Holzindustrie Schweighofer, Gatis pelet extra in Profiles), vsi drugi so povprečni oziroma še slabši. Opozorila potrošnikov, da je na trgu izjemno težko izbrati dobre lesne pelete, so se izkazala za povsem točna, kar kaže, da se podjetja (predvsem distributerji in trgovci) lotevajo posla premalo zavzeto in natančno, predvsem pa potrošniku ne znajo pravilno prikazati prednosti svojih izdelkov (označevanje, uporaba standardnih merskih enot, ...).

peleti test2Pomembna je celotna pot pelet do kupca
V tabelo smo tokrat vpisali tudi kraj, kjer so bili kupljeni. Za kakovost peletov namreč ni pomembna samo kakovostna izdelava, pač pa tudi logistika in skladiščenje.

Predvsem vsebnost vlage se lahko v tem procesu spremeni, tako da potrošnik v peč zaradi slabega pakiranja ali slabega skladiščenja, čeprav je kakovost v proizvodnji nesporna, natrese slabše pelete.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA