Vsa drva smo kupili v trgovini kot običajni potrošniki. Ponudniki na izbor vzorcev niso imeli vpliva.
Vsebnost vode (35 odstotkov skupne ocene)
Z vsake palete smo vzeli štiri polena, in sicer z različnih koncev, kot to določa standard (dve iz osrednjega dela palete ter po eno z zunanjih strani). Polena smo razsekali in jih pet dni sušili v komori na 105 stopinjah Celzija. Ves čas smo spremljali spremembo njihove teže – ko se ta ni več spreminjala (manjšala), so polena dosegla absolutno suhost. Vlažnost smo določili na podlagi tega, koliko vode je izhlapelo med sušenjem.
Razmerje med izmerjeno in teoretično prostornino (30 odstotkov skupne ocene)
Vsa drva smo s palete preložili na stavo oziroma kvader točno poznanega volumna, da smo dobili točen podatek, koliko drv je bilo na paleti. Izmerili smo še notranjost palete in izračunali, koliko drv bi teoretično lahko zložili nanjo.
Prisotnost trohnobe in/ali plesni (25 odstotkov skupne ocene)
Delež trohnobe in plesni smo ocenili v skladu s standardom SIST EN ISO 17225-5:2014. Potem ko smo polena zložili na stavo, smo vse kose, na katerih smo opazili trohnobo ali plesen, označili z rdečo piko, jih prešteli in tako določili delež trohnobe in plesni. Če na polenih ni prisotne (vidne) trohnobe, se lahko vzorec razporedi v kakovostni razred A1. Če je na paleti manj kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, se vzorec razporedi v kakovostni razred A2. Če je takšnih polen več kot deset odstotkov, se vzorec razporedi v kakovostni razred B.
Označevanje (10 odstotkov skupne ocene)
Standard SIST EN ISO 17225-5:2014 sicer ne določa obveznih navedb na embalaži, načeloma pa naj bi bili zapisani podatki, ki jih standard opisuje. Tako smo preverili, ali so potrošniku na embalaži/računu/dobavnici na voljo t. i. normativni podatki (izvor in poreklo lesa, drevesna vrsta, vsebnost vode, dolžina in premer polen, prostornina) in informativni podatki (kalorična vrednost, način sušenja – na zraku ali umetno, trohnoba in plesen, razcepljenost polen).
