Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Nevarne kemikalije

Sredstva za odganjanje in zatiranje žuželk (muh, mravelj, klopov, komarjev, uši,…), sredstva za razkuževanje (dezinfekcijska sredstva), različni premazi za zaščito lesa in druga sredstva so izdelki, ki jih v gospodinjstvu pogosto uporabljamo. Skupno jim je, da sodijo med biocidne proizvode. Statistični podatki kažejo, da slovenska gospodinjstva v povprečju porabijo največ biocidov (to so snovi, ki uničujejo žive organizme) z insekticidnim delovanjem in sredstev za razkuževanje. Za varno uporabo kemikalij je potrebno kar nekaj znanja in samodiscipline, pa tudi ozaveščenosti in odgovornosti do lastnega zdravja in do okolja. Te proizvode moramo pravilno uporabljati, ne vsevprek in v nepotrebnih količinah, nenazadnje pa moramo razmisliti, če je v posameznem primeru uporaba biocida sploh potrebna. O biocidih smo se pogovarjali tudi s skupino potrošnikov. Z vprašanji smo želeli izvedeti, koliko vedo o teh izdelkih in o varni uporabi biocidov. 

Pojasnimo nekaj pojmov
V življenju se prej ko slej srečamo z izrazi, kot so herbicidi, insekticidi, biocidi, pesticidi, idr., za katere ne vemo prav natančno, kaj pomenijo.  Pesticidi so kemikalije, ki jih po namenu uporabe delimo na fitofarmacevtska sredstva in biocidne pripravke. Z izrazom pesticidi imamo največkrat v mislih kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenujemo fitofarmacevtska sredstva. Poenostavljeno povedano so pesticidi kemikalije za uničevanje škodljivcev, plevela in rastlinskih bolezni na pridelovalnih površinah. Po svojem nastanku so lahko naravne snovi, izolirane iz rastlin, ali pa so pridobljene sintetično. Zaradi neustrezne uporabe pa lahko ogrožajo biosfero (del zemeljske površine, na kateri živijo ljudje, živali, rastline in mikroorganizmi). Med pesticide sodijo med drugim insekticidi (za uničevanje škodljivih žuželk), herbicidi (za uničevanje škodljivih rastlin/plevela), fungicidi (za uničevanje zajedavskih gliv), rodenticidi (za zatiranje glodavcev), akaricidi (za zatiranje pršic, klopov, zajedavskih uši) in številni repelenti (to so sredstva za odganjanje komarjev, klopov), med njimi tudi taki za odganjanje ptic in divjih živali.

Kemikalije so snovi (kemijski elementi ali njihove spojine) in pripravki (zmesi/raztopine dveh ali več snovi), ki so lahko nevarne, če imajo eno ali več nevarnih lastnosti (so jedke, dražilne, zdravju škodljive, idr.). Za označevanje nevarnih kemikalij uporabljamo ustrezne grafične simbole, ki jih na etiketi izdelka spremljajo tudi standardni opozorilni  in obvestilni  stavki.

Biocidi so posebna skupina pesticidov, ki jih ne uporabljamo le v kmetijstvu. Uporabljamo jih za zatiranje škodljivih organizmov v bivalnih ali javnih prostorih (sredstva za dezinsekcijo , dezinfekcijo  in deratizacijo javnih prostorov), v izdelkih in materialih kot konzervanse, za zaščito lesa, za kondicioniranje  bazenskih vod in kot sredstva, ki zavirajo rast in razvoj rastlin (antivegetacijska sredstva).

Zadovoljivo označevanje
Obiskali smo eno od povprečno velikih prodajaln v Ljubljani. Na policah so bila med biocidnimi izdelki predvsem pršila (dezinfekcijska sredstva, sredstva za zatiranje muh in drugih letečih in plazečih se insektov), tekoči insekticidi, pasti za zatiranje mravelj z zastrupljeno vabo, tablice s kemijsko učinkovino proti moljem in vložki s tekočim insekticidom za uporabo v električnem uparjalniku proti komarjem. Pri pregledu smo ugotovili, da so bili podatki na etiketi pri vseh izdelkih napisani v slovenskem jeziku, in sicer: ime izdelka, proizvajalec, sestava, namen uporabe, navodilo za uporabo, možni neželeni učinki in prva pomoč, navodila za ravnanje z embalažo in neporabljenim sredstvom, opozorila in obvestila, rok uporabnosti (pri nobenem izdelku rok še ni potekel) ter grafični simboli za označevanje nevarnih lastnosti kemikalij. V splošnem ocenjujemo, da pri nobenem od proizvodov etiketa ni bila zavajajoča, da je proizvod neškodljiv, nestrupen ali da obstaja pri njegovi uporabi le majhno tveganje, kar bi vzbujalo napačen vtis o proizvodu. Ugotavljamo, da so bili na etiketah navedeni ključni podatki, vendar pa bi bil dobrodošel tudi poenoten način njihovega zapisa.

Biocidni proizvodi so pripravki, ki vsebujejo eno ali več aktivnih snovi, ki na kemijski ali biološki način uničujejo ali kako drugače vplivajo na škodljive ali nezaželene organizme. V skupini biocidov je 23 vrst proizvodov, ki so razporejeni v naslednje večje skupine: dezinfekcijska sredstva in splošni biocidni pripravki, sredstva za konzerviranje, sredstva za zatiranje škodljivcev in drugi biocidni pripravki (izčrpen seznam je v Pravilniku o dajanju biocidov v promet, Uradni list RS, št. 38/00, 81/03 in 114/04). V biocidnih pripravkih so kot aktivne snovi uporabljene nevarne kemikalije, zato sodijo ti proizvodi med nevarne kemikalije in jih moramo odlagati (tudi prazno embalažo) na odlagališča nevarnih odpadkov.

biocidi-2.jpgDel odgovornosti je tudi pri potrošnikih
Pri nas je za področje biocidnih proizvodov pristojen Urad RS za kemikalije pri Ministrstvu za zdravje, natančneje Sektor za pesticide in monitoring, ki: pripravlja ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki kemikalij in biocidnih proizvodov, spremlja promet in uporabo biocidov (t. i. monitoring), opravlja inšpekcijski nadzor, skrbi za izobraževanje in za harmonizacijo s pravnim redom Evropske unije, idr.

Vesna Ternifi, vodja sektorja, je pojasnila, da so v RS aktivne snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, v postopku ocenjevanja. Evropska komisija je namreč pripravila poseben desetletni program pregledovanja snovi, ko bodo postopoma ocenjene vse t. i. obstoječe aktivne snovi v biocidnih proizvodih (snovi, ki so bile v prometu pred 14. majem 2000). Dokler se pregledovalno obdobje ne bo končalo, se lahko biocidni proizvodi v RS prodajajo, če so priglašeni in vpisani v register biocidnih proizvodov.

Na trgu EU so pogoji za prodajo oziroma promet z biocidnimi proizvodi enotno določeni, pri čemer je treba v RS upoštevati tudi podzakonske predpise na podlagi Zakona o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 61/06). Podlaga za odločitev pristojnega organa, da bo izdal dovoljenje za prodajo biocidnega proizvoda, je njegova celovita ocena, ki mora pokazati, da sam po sebi nima, pa tudi njegovi ostanki ne, nesprejemljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali, okolje in ciljne organizme in da je dovolj učinkovit za namen, za katerega naj bi ga prodajali. Po podatkih Urada RS za kemikalije je v Sloveniji priglašenih kar 950 biocidnih proizvodov. V prodaji prevladujejo izdelki za razkuževanje (npr. za površine, materiale, opremo oziroma za človekovo osebno higieno), za konzerviranje (npr. izdelki za zaščito lesa), za zatiranje škodljivcev (npr. členonožcev, glodavcev...) in drugi (npr. repelenti in sredstva za privabljanje).

Brezhibna čistoča tudi škodi
Strokovnjaki odsvetujejo pretirano uporabo dezinfekcijskih sredstev v gospodinjstvu, saj se lahko tako pri vip_klicaj_2.jpgljudeh postopoma razvije preobčutljivost na mikroorganizme, ki so normalno prisotni v našem bivalnem okolju.

Navedene skupine biocidnih proizvodov so v naših gospodinjstvih večinoma dobro poznane, zato je del odgovornosti za uporabo teh kemikalij nedvomno tudi pri potrošnikih. V specializiranih trgovinah za vrt in dom ugotavljajo, da se zmanjšuje prodaja "bio" proizvodov, kar kaže, da je tehtnica žal še vedno nagnjena v korist uporabe kemijskih proizvodov, in to kljub opozorilom, naj potrošniki pri uporabi teh proizvodov upoštevamo previdnostno načelo "manj je bolje". Ljudje želimo odpraviti nevšečnosti hitro in učinkovito, na posledice (zdravje, okolje) pa radi pozabimo. Ozaveščenost bi se morala povečati vsaj do te mere, da bi potrošniki pri uporabi kemijskih proizvodov strogo upoštevali navodila za uporabo, upoštevali vsa opozorila, ki so zapisana na etiketi izdelka, uporabili predvidena dodatna zaščitna sredstva, z morebitnimi ostanki kemikalij (in embalažo) pa ravnali v skladu s predpisi oziroma navodili za odstranjevanje nevarnih odpadkov. V domačem okolju moramo kemikalije hraniti tako, da ne bodo prišle v otroške roke, saj so po statističnih podatkih prav otroci najpogostejše žrtve zastrupitev.

Oglaševanje biocidnih proizvodov
Pristojni na Uradu RS za kemikalije opažajo veliko nepravilnosti pri oglaševanju biocidnih proizvodov. Nujno je treba upoštevati 41. člen Zakona o biocidnih proizvodih (Uradni list RS, št. 61/06). Vsak oglas za biocidni proizvod mora ne glede na to, v katerem mediju je objavljen, vsebovati naslednje besedilo: "Biocid uporabljate varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu." Oglasi ne smejo vsebovati zavajajočih navedb o načinu uporabe, učinkovitosti ali nevarnosti in tveganjih, ki jih povzročajo ti proizvodi. Potrošnika tudi ne smejo navajati k nepretehtani uporabi.

Anketa med potrošniki
Raziskavo smo izvedli februarja, spraševali pa smo 30 potrošnikov (20 žensk, 10 moških). Prvotno smo sicer nameravali anketirati večje število ljudi, vendar je kmalu postalo jasno, da se odgovori ponavljajo; torej smo lahko dobili tipične odgovore tudi na manjšem vzorcu anketirancev. Na vprašanja so odgovarjali ljudje iz mesta in podeželja, povprečna starost vprašanih je bila 46 let, povprečna izobrazba pa srednja do visoka.

Vprašanja Odgovori Dodatni komentarji vprašanih
1. Ali ste že slišali za biocide oz. kje in s kakšnim namenom jih uporabljamo?

Da 53%

Ne 43%

Delno 4%

 

  • to so snovi, ki uničujejo različne organizme;
  • uporabljajo se za zatiranje oz. vplivanje na bakterije, viruse;
  • uporabljajo se za zatiranje zajedavcev, plevela – živih organizmov;
  • za izraz sem samo slišala;
  • uporabljamo jih za zaščito pred škodljivci; za njihovo uničevanje;
  • ne poznam, slišala pa sem za pesticide;
  • to so kemijske spojine za uničevanje živih organizmov;
2. Ali uporabljate dezinfekcijska sredstva, belila, premaze za zaščito lesa, sredstva za zatiranje plevela, za uničevanje mrčesa…?

Da 86%

Ne 7%

Delno 7%

  • dezinfekcijska sredstva uporabljam dnevno za dezinfekcijo rok (stik z bolnikom);
  • uporabljam kemikalije, ki manj obremenjujejo okolje;
  • uporabljam jih le redko, predvsem za dezinfekcijo;
  • uporabljam jih izjemoma;
3. Ali ste kdaj razmišljali o stranskih učinkih uporabe teh izdelkov na ljudi in okolje?

Da 80%

Ne 13%

Delno 75%

  • da, uporabljam jih, ker želim s tem preprečiti bolnišnične okužbe;
  • da, v preveliki količini so škodljive;
  • da, zelo škodujejo okolju, vendar pa so biološki pripravki pogosto dražji in manj učinkoviti, zato jih ljudje ne uporabljajo;
  • da, zato jih uporabljam le v skrajnem primeru;
  • da, kadar se uporablja sredstva za zunanjo uporabo;
  • ne preveč;
4. Ali dosledno upoštevate navodila za varno uporabo teh izdelkov?

Da 80%

Ne 3%

Večinoma 17%

  • neuporabljena sredstva odpeljem na komunalno deponijo za ločeno zbiranje odpadkov;
  • se trudimo;
5. Ali popolnoma zaupate proizvajalcem pri obveščanju potrošnikov o varni uporabi biocidov?

Da 23%

Ne 37%

Delno 37%

Večinoma 3%

  • da, vendar ljudje premalo berejo/upoštevajo proizvajalčeva navodila;
  • kupim tiste, ki jim zaupam;
  • kupim tisto, kar poznam;
  • odvisno od proizvajalca;

6.Kaj menite, kako pogosto ljudje uporabljajo biocide v vsakodnevnem življenju in koliko upoštevajo navodila za pravilno odmerjanje?

Da 3%

Ne 3%

Delno 3%

Prekomerno 91%

  • ljudje prepogosto odmerjajo sredstva kar "na oko", raje dodajo še malo več, da bo sredstvo bolje učinkovalo;
  • večina ljudi ne zna preračunati porabe sredstva, ko gre za manjše količine od tistih, ki so zapisane v navodilih;
  • prepogosta uporaba škodljivo vpliva na kožo, ki postane preobčutljiva;
  • nadomestili bi jih lahko z naravnimi pripravki;
  • ni pametno uporabljati preveč teh sredstev, dobro je biti previden;

V anketi smo nekatere od najpogostejših biocidnih proizvodov tudi našteli, saj smo predvidevali, da nekateri potrošniki ne vedo, katere izdelke uvrščamo med biocidne. Cilj ankete namreč ni bil zgolj ugotoviti, koliko poznajo biocide in njihovo varno uporabo, ampak smo želeli z vprašanji doseči tudi izobraževalni učinek.

Večina vprašanih (91 %) je menila, da v vsakdanjem življenju uporabljamo preveč biocidnih proizvodov. O stranskih učinkih uporabe biocidov razmišlja 80 % anketirancev, kljub temu pa te izdelke uporablja kar 86 % vprašanih. 80 % sodelujočih potrošnikov je zatrdilo, da dosledno upoštevajo navodila za uporabo, kar pa za uporabo kemikalij nikakor ni zadovoljivo visok odstotek. Zaskrbljujoče je tudi dokaj slabo poznavanje osnovnih oznak za nevarnost. Težave pri razumevanju sta anketirancem povzročali predvsem oznaki za "dražilno" in "zdravju škodljivo", ki se razlikujeta zgolj po črkovnem simbolu, grafični simbol pa je enak. Kar 86 % anketiranih ni poznalo pomena črkovnih oznak ali pa so jih napačno razumeli. Očitno je, da zaznava črkovnih simbolov precej slabša v primerjavi z zaznavo grafičnih simbolov.

7. Ali veste, kaj pomenijo naslednje oznake za nevarnost? okolju nevarno2.jpg

23 % anketirancev ni znalo pojasniti pomena oznake, 7% (dve osebi) napačna razlaga (radioaktivno, jedko).


Pravilno: OKOLJU NEVARNO

ekološko nevarne snovi; nevarno za živa bitja; okolju nevarno; uničevanje rastlin; nevarnost razlitja; škodljivo za okolje; podtalnica – nevarno; razlitje; zastrupljanje tal; nevarnost zastrupitve podtalnice in zemlje;
  lakho vnetljivo2.jpg

10 % anketirancev ni znalo pojasniti, kaj pomeni oznaka, ena oseba je odgovorila napačno (eksplozivno).

 

Pravilno: LAHKO VNETLJIVO

vnetljive snovi; gorljivo/gorljiva snov; hitro vnetljivo;nevarne snovi;  goreče; eksplozivno; požar/nevarnost požara; ogenj;

 

Xi

drazilno-zdravju skodljivo-2.jpg

43 % anketirancev ni znalo pojasniti, kaj pomeni oznaka, 43 % je odgovorilo napačno, 11 % delno pravilno in 3 % (ena oseba) povsem pravilno.

 

Pravilno: DRAŽILNO

nevarne snovi; dražilno; prepoved; škodljivo za zdravje; zdravju škodljivo, draži kožo, nevarno za mrčes, strupeno; biti pozoren, ker je zelo strupen; v primeru zaužitja je treba poiskati zdravniško pomoč;

 

Xn

drazilno-zdravju skodljivo-2.jpg

43 % vprašanih ni znalo pojasniti, kaj pomeni oznaka, 43 % jih je odgovorilo napačno, 11 % delno pravilno in 3 % (ena oseba) povsem pravilno.

 

Pravilno: ZDRAVJU ŠKODLJIVO

nevarne snovi; nevarno, ne sme se sežigati; škodljivo za zdravje; prepoved; zdravju škodljivo, draži sluznico; nevarno za mrčes, strupeno; biti pozoren, ker je zelo strupen; v primeru zaužitja je treba poiskati zdravniško pomoč.

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA