Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

TTIP/CETA
TTIP/CETA
02. februar 2015

Javni poziv vodji Odbora Vlade Republike Slovenije za gospodarske zadeve in ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo

Za:
mag. Dejan Židan
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
vodja Odbora za gospodarstvo Vlade RS
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Zdravko Počivalšek
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

Spoštovana,
spodaj podpisane organizacije smo bile seznanjene z informacijo, da Odbor Vlade RS za gospodarstvo načrtuje pripravo uradnega stališča Republike Slovenije o mehanizmu za reševanje sporov med vlagateljem in državo (t.i. mehanizem ISDS). S tem pismom vam sporočamo, da smo spodaj podpisane organizacije enotnega mnenja, da vključitev mehanizma ISDS v trgovinske sporazume ni potrebna in da je predvsem v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Zato izražamo odločno nasprotovanje vključitvi mehanizma ISDS v trgovinske sporazume, ki jih EU sklepa s Kanado (CETA) in ZDA (TTIP) ter preostalimi državami.

Razlogi za to so med drugim naslednji:

  • ISDS kot pravni mehanizem tujim korporacijam dovoljuje, da sprožijo tožbe zoper vlade pred privatnimi razsodišči, če so mnenja, da je njihova naložba ali pričakovani dobiček ogrožen zaradi odločitve vlade. Spori, ki so bili v preteklosti vloženi na podlagi mehanizma ISDS, dokazujejo, da le-ta zasebnim vlagateljem podeljuje tudi možnost vlaganj tožb zoper zakonodajo za vodenje javnih politik. Med odmevnejšimi primeri sporov izpostavljamo "Vattenfall proti Nemčiji", "Veolia proti Egiptu", "Philip Morris proti Avstraliji". Priprava zakonodaje in sprejemanje odločitev, namenjenih varovanju javnega zdravja, potrošnikov, okolja ali delavskih pravic ter izvajanju osnovnih javnih storitev, kot so izobraževanje ali zdravstvo, mora ostati v izključni in avtonomni domeni držav.
  • Prizadevanja za reformo ISDS so pokazala na številne pomanjkljivosti in vrzeli. Kadar sistem zahteva toliko popravkov, je treba stopiti korak nazaj in ponovno razmisliti o smiselnosti in posledicah vključitve. Oblikovanje mehanizma ISDS na način, ki bi onkraj dvoma odpravilo sleherno možnost zlorab, ni mogoče. Tisti, ki menijo, da lahko sistem ISDS izboljšajo, podcenjujejo sposobnost korporacijskih odvetnikov, da v prid tožnikov izkoristijo zakonske vrzeli.
  • Podpisovanje mednarodnih zavez, ki nas postavljajo v neljubo pozicijo izbiranja med plačevanjem visokih odškodninskih zahtevkov in puščanja osnutkov zakonov v predalih, ni v interesu Slovenije.
  • Podeljevanje posebnih pravic vlagataljem v obliki ustanavljanja vzporednih pravnih sistemov, ki delujejo nad nacionalnimi in evropskim sodiščem, je nepotrebno, saj obstoječi evropski pravni red vlagateljem nudi primerno raven zaščite naložb.
  • Kritike na račun mehanizma ISDS so bile v preteklosti izražene tudi v strokovnih in političnih krogih. Tako dr. Jože P.Damijan in kolegi v analizi gospodarskih učinkov sporazuma TTIP na slovensko gospodarstvo izpostavljajo, da "bi veljalo razmisliti o umiku mehanizma ISDS iz pogajanj o TTIP".
  • Podobna pričakovanja sta izrazili Nemčija in Francija, slednja je v parlamentu sprejela tudi posebno izjavo, v kateri poleg ostalih zahtev nasprotuje vključitvi mehanizma ISDS v sporazum CETA.
  • Da mehanizem ISDS ne sodi v sporazuma TTIP in CETA, so si enotni tudi v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC) in Evropski potrošniški organizaciji BEUC.

Verjamemo, da bo stališče Vlade Republike Slovenije odrazilo mnenje strokovne javnosti in civilnodružbenih organizacij, ki skupaj zastopamo interese več sto tisoč prebivalk in prebivalcev Slovenije. In takšno stališče je lahko le eno: Slovenija nasprotuje vključitvi mehanizma ISDS v trgovinske sporazume, ki jih EU sklepa s Kanado (CETA) in ZDA (TTIP) ter preostalimi državami, in zahteva njegovo izključitev iz sporazumov.

Za vsa dodatna pojasnila oz. predstavitev argumentov smo vam seveda na razpolago. V pričakovanju, da bo stališče vsebovalo jasno in nedvomno politično sporočilo, da Slovenija ne bo podprla ali ratificirala trgovinskih sporazumov, ki vsebujejo sporni mehanizem, Vas lepo pozdravljamo.

S spoštovanjem.
Branimir Štrukelj, l.r. Predsednik KSJS
Polona Valič, l.r. koordinatorka mreže Plan B za Slovenijo
Peter Majcen, l.r. Predsednik KS 90 Slovenije
Dušan Semolič, l.r. Predsednik ZSSS
Breda Kutin, l.r. Predsednica ZPS
Vojko Bernard, l.r. Predsednik Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Goran Forbici, l.r. Direktor CNVOS
Luka Mesec, l.r. Vodja poslanske skupine ZL
Nadja Železnik, l.r. Direktorica REC Slovenija
Marko Peterlin, l.r. koordinator Mreže za prostor
Uroš Lubej in dr. Damjan Mandelc, l.r. Sopredsednika stranke Solidarnost
Rok Deželak, l.r. Predsednik Piratske stranke Slovenije
Sanja Fidler, l.r. v imenu Protestivala
Domen Korelc, l.r. v imenu Iskre
Jana Zajc, l.r. članica koordinacijskega odbora 4. skupine ZL
Franci Korotaj, l.r. v imenu Puntarjev

Oglejte si dopis v pdf obliki

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA