Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Splet, katalogi, prodaja na domu

Digitalna tehnologija ima danes velik vpliv na naše delovanje, osebne odnose ter odnose s ponudniki blaga in storitev. Do leta 2020 naj bi imelo 52 % svetovnega prebivalstva dostop do spleta, v Sloveniji pa je delež gospodinjstev z dostopom do interneta že v prvem četrtletju 2015 dosegel zavidljivih 78 %. Na spletu vsi puščamo svoj digitalni odtis, shranjeni so številni osebni podatki, tudi tisti, ki jih potrošniki prostovoljno zaupamo ponudnikom. Se kdaj vprašate, kako varni so? Je sodelovanje npr. v nagradni igri res vredno razkritja številnih osebnih podatkov in še e-naslovov ter telefonskih številk naših prijateljev?

S tehnologijo in digitalizacijo smo potrošniki pridobili marsikaj – večjo izbiro ponudnikov, dostop do številnih informacij, vse je dosegljivo na udoben način, torej na način, prilagojen hitremu tempu življenja. Kaj pa varnost, zaupanje? So vsi podatki, ki jih v medmrežju zaupate svoji banki, spletnemu trgovcu, prijatelju res varni? Ali veste, kje se pravzaprav shranjujejo in kam vse jih pošiljajo?

Letošnji svetovni dan potrošnikov je namenjen prav zaupanju v digitalnem svetu oziroma, kako ga lahko zgradimo. Digitalizacija že danes neizogibno posega v naša življenja, njen vpliv pa se bo v prihodnje še povečal, zato je ključno, da ob tem poskrbimo tudi za ustrezno zakonodajo, varnostne mehanizme, kar bo zgradilo zaupanje v digitalno tehnologijo.

Digitalizacija že danes prehiteva zakonodajo Prihod digitalne tehnologije in interneta ni dramatično posegel le v življenje potrošnikov, hitrost sprememb je namreč presenetila tudi zakonodajo, saj prehiteva določila varstva potrošnikov, ponudniki novih vsebin in storitev pa si pot pogosto začrtajo kar sami. Njihova določila so drugačna in manj (samo)omejujoča, kot smo bili vajeni do zdaj, zato bi moral potrošnik nujno prebrati vse pogodbene pogoje (pogosto so napisani precej zapleteno in nejasno) ali pa se preprosto odpovedati uporabi aplikacij, programske opreme in drugih spletnih storitev. Jasno je, da to ni alternativa, prav tako je jasno, da takšno ravnanje podjetij (pa tudi regulatorjev) povzroča zmanjšanje zaupanja potrošnikov, ki ne vedo natančno, kakšne in katere podatke ponudnik zbira, komu vse jih pošilja in kako varno jih hrani pred zlorabo. Žal se tudi pri tem izkaže, da zastonjskega kosila ni, saj dostop do »brezplačne« vsebine in aplikacij drago plačamo z osebnimi podatki.

Kako varni so naši podatki na spletu?
Skrb potrošnikov za varnost njihovih podatkov na spletu je še kako upravičena, kar dokazuje podatek, da je bilo v letu 2015 ukradenih več kot 500 milijonov baz osebnih podatkov - kar pomeni, da je bilo ogroženih skoraj toliko identitet posameznikov. Samo v Sloveniji so v letu 2015 poleg drugih spletnih goljufij, oškodovanj pri spletnem nakupovanju ipd. zaznali 70 kraj identitet (Letno poročilo SI-CERT).

Podjetja z razvojem interneta še bolj odločno vstopajo v naše domove
Na trgu je vedno več naprav, ki so povezane z internetom, zato je zaščita evropskih potrošnikov na tem področju vedno večji izziv, ki zahteva tudi sodelovanje med zakonodajalci in potrošniškimi organizacijami. Dejstvo je, da meja ne ustavi zlorab ponudnikov, kar še dodatno oteži nadzor. Z razvojem interneta stvari prihajajo v naše domove naprave, ki so tako ali drugače neposredno povezane z internetom, kot so pametni termostati, gospodinjski aparati, celo sijalke in osebni pomočniki. Skrb vzbujajoče je, da prihajajo na trg tudi igrače, ki zaradi povezljivosti omogočajo dodatne funkcionalnosti. A s takšnimi igračami lahko snemajo pogovore z otroki, posnetki pa so poslani na strežnike podjetij, ki razvijajo orodja za interaktivnost, kot je prepoznava govora. Potrošniške organizacije opozarjamo, da pogoji za uporabo igrač, kot sta lutka My Friend Cayla in inteligentni robot i-QUE, na katere smo opozorili konec leta 2016, podjetjem na primer omogočajo zelo široko uporabo pridobljenih podatkov. Med drugim jih lahko delijo z neimenovanimi tretjimi osebami. Pametne igrače pogosto tudi omogočajo enostavno povezljivost z drugimi pametnimi napravami, kar pa lahko zaradi pomanjkljivih varnostnih protokolov omogoča neznancem, da se brez fizičnega dostopa povežejo z igračami in s tem pridobijo možnost komunikacije z otroki.

Da proizvajalci nimajo težav z domišljijo pri novih pametnih izdelkih, dokazujeta dve lanski Amazonovi novosti. Prva, poseben gumb za hitro naročanje izdelkov, ki jih redno kupujemo, potrošnikom ne ponuja informacije o spremembi cen. Zgodi se lahko, da potrošnik po naročilu dobi primerljiv izdelek ali drugo količino, kot jo je naročil. V pogodbenih pogojih je to seveda zapisano, a nemška potrošniška organizacija VZBV je že ugotovila, da gre za nepoštene pogoje. Amazon jih je seveda postavil sam in potrošniki jih lahko samo potrdijo ali zavrnejo ter tako ostanejo brez te novosti.

Drugi način, kako privabiti udobja vajene potrošnike, je poseben sistem Echo, ki je lahko zgolj majhna samostojna naprava ali pa del brezžičnega zvočnika. V obeh primerih tiho ždi nekje v stanovanju, a se zbudi, ko zasliši »čudežno« besedo. Nato lahko uporabnik z glasom zahteva preklop kanala na televizorju, drugačno osvetlitev, vklop gretja in podobno. Lahko pa Echo zanj naroči izdelke oziroma se poveže s kakšno drugo spletno storitvijo in mu pomaga, ko ima težave. No, izkazalo se je, da napravica pogosto sliši čudežno besedo, da potrošniku nenehno prisluškuje in da je ukaz za nakupovanje bistveno preveč preprost. Zgodilo se je že, da so otroci (ne)hote naročili svojo priljubljeno igračo in Echo se ni prav nič razburjal, ampak jih je ubogal. Zaupanje? No, ja, očitno je že zdavnaj odšlo nekam daleč na dopust!

nasi osebni podatki nas kapital5Potrošnik mora imeti možnost izbire 
Digitalizacija je zajela tudi področje zapisa pogodb, prejema računov … Tudi v naši spletni anketi v preteklem letu je kar 92 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da želijo imeti možnost izbire, da lahko račune, pogodbe, izpiske ipd. brez dodatnega plačila prejmejo v tiskani obliki.

Naši osebni podatki so naš kapital
Sodobna tehnologija omogoča podjetjem, da zbirajo, hranijo in delijo ogromne količine osebnih podatkov potrošnikov, ki jih dobijo na različne načine. Potrošniške organizacije smo v preteklosti že opozorile na številne kršitve in nevarnosti, npr. da splošni pogoji za uporabo aplikacije Tinder, ki je ena od aplikacij za iskanje novih prijateljev, ki jo ljudje največ uporabljajo, kršijo evropsko zakonodajo. Nesorazmerni in nepošteni pogoji Tinderju med drugim dajejo licenco za uporabo potrošnikovih vsebin. Še posebej je pomenljivo, da uporabniku za vedno odvzamejo nadzor nad fotografijami in drugimi njegovimi vsebinami. Splošni pogoji so napisani zapleteno in niso preprosto dostopni, zato onemogočajo informirano in jasno privolitev. Tinder jih lahko kadarkoli spreminja, o tem pa mu ni treba obvestiti uporabnikov. Privzeto lahko dostopa do preveč podatkov iz drugih aplikacij, kot sta Facebook in Instagram. Podobno skrb vzbujajoče je tudi stanje med aplikacijami za zdravje in rekreacijo. Potrošnik se mora za njihovo uporabo odreči najbolj osnovnim pravicam, saj splošni pogoji za uporabo aplikacij kršijo uporabnikovo zasebnost in osnovne potrošnikove pravice. Dejstvo je, da brezskrbno klikanje na »Potrjujem splošne pogoje« ne sme postati vsakdanja praksa, saj je podobnih primerov zares veliko in vsaj manjše kršitve lahko najdemo praktično pri vsakem ponudniku aplikacij – tudi in predvsem pri brezplačnih.

Potrošniške organizacije že vrsto let opozarjamo na nevarnosti, ki prežijo na potrošnike v digitalnem svetu, zakonodaja pa tem dogajanjem sledi le počasi. A dejstvo je, da od potrošnika ne smemo pričakovati, da se bo popolnoma informiral o nevarnostih uporabe vsake aplikacije, ki jo naloži na svoj telefon. Poskrbeti je treba za osnovo zaščito, podobno, kot je tudi v vsakdanjem življenju poskrbljeno, da varno prebrodimo dan. Za zdaj pa se zdi, da je vse skupaj v rokah bolj ali manj velikih korporacij, ki potrošnika privabljajo z (vsaj navidezno) zadovoljitvijo njegovih potreb, mu vse skupaj ponudijo v brezplačno uporabo, pri tem pa nesramno izkoristijo njegovo zaupanje in vnesene osebne podatke pošiljajo naokrog svojim partnerjem, ki jih potrošnikom sploh ne razkrijejo.

nasi osebni podatki nas kapital3

Kaj lahko storimo sami?
Digitalizacija je tu, od nas pa je odvisno, kako globoko v svoj dom jo bomo spustili. Marsikateremu izdelku ali storitvi se seveda ne bomo mogli kar tako odpovedati, je pa mogoče storiti nekaj preprostih korakov, ki nas bodo zaščitili. Najprej ne smemo nikoli pozabiti, da ponudniki naše osebne podatke pogosto trosijo naokrog, zato jih je pametno malo prikriti. Elektronski naslov naj bo anonimen, brez imena ali priimka. Najbolje bo, da za dostop do aplikacij in nekaterih spletnih mest odprete nov e-poštni predal. Takšen naslov je v navideznem svetu povsem dovolj, zato ni nobene potrebe, da bi v aplikacijo vpisovali svoj domači naslov ali celo svojo mobilno telefonsko številko. Če ju zahtevajo, pomislite in preverite, za kaj bi ju potrebovali. Morda pa ni vredno nadaljevati, če ne morete brez vpisa teh podatkov. Nekateri imajo zelo radi lepe profilne slike, a vprašati se je treba, ali jih za delo v aplikaciji sploh potrebujete. Še zlasti pa v profilne slike ne dodajajte otrok ali fotografij svojega doma in bližnje okolice. V digitalnem svetu nikoli ne vpisujte podatkov o svojih domačih, še zlasti ne otrocih, prav tako pa ne omenjajte prijateljev in znancev. Za novo aplikacijo jim lahko poveste tudi v živo ali po elektronski pošti, pa naj se potem sami odločijo, ali si jo bodo naložili.

Nikoli ne pozabite: v digitalnem svetu vam zelo pogosto sledijo. Temu se lahko izognete tako, da v aplikacijah, kjer to ni nujno potrebno, izključite možnost lociranja. Seveda je pri nekaterih aplikacijah lociranje ključno. Priporočamo, da aplikacijo zaženete in ustavite oziroma izključite, ko ste nekaj sto metrov oddaljeni od domače hiše, saj boste tako skrili svojo pravo lokacijo, kjer bivate. Številni potrošniki se niti ne zavedajo, kako hitro je mogoče odkriti, kdo so, kje stanujejo, celo kakšen avtomobil ali kolo vozijo in kakšne so njihove vsakdanje oziroma počitniške navade. Če se prav spomnimo, teh informacij do digitalne dobe niste na glas izdajali na javnih mestih, zato ni nobene potrebe, da bi to počeli zdaj …

Raziskave so pokazale, da kar 74 % ljudi sploh ne ve, katere informacije o njih zbirajo podjetja na spletu in kar 84 % potrošnikov se strinja, da bi morala veljati nova pravila, kako vlade, podjetja in drugi internetni uporabniki uporabljajo njihove podatke.
(Vir: Consumers International)

nasi osebni podatki nas kapital4

vip intervjunasi osebni podatki nas kapital intervjuOb svetovnem dnevu potrošnikov smo za kratek pogovor prosili mag. Andreja Tomšiča, namestnika informacijske pooblaščenke. 
Digitalizacija vedno bolj vpliva na delovanje posameznika v družbi v njegovi interakciji s podjetji, državnimi ustanovami itd. S kakšnimi težavami se najpogosteje srečujejo posamezniki? 
Posamezniki se premalo zavedamo, da so podatki moč in da so najbogatejša podjetja tako bogata prav zaradi naših osebnih podatkov. Čim bolj nas poznajo, lažje nam prodajo svoje storitve. Žal zasebnost v virtualnem svetu razumemo še slabše kot v realnem – si predstavljate, da bi se na vhodu v trgovino oglaševalci na dražbi pulili za to, kdo bo ponudil največ, da bi vam lahko serviral svoj oglas. Točno to se trenutno dogaja na večini spletnih mest.

BI lahko izpostavili kakšno skupino, ki ima več težav? 
Nekoliko bolj so izpostavljeni starejši in mlajši, ki zaradi nepoznavanja delovanja tehnologije oz. pomanjkanja izkušenj nepremišljeno delijo svoje in podatke drugih. Spoznati bomo morali, da je zasebnost moč odločanja in da drugim dajemo tudi nekaj moči nad sabo s tem, ko jim zaupamo svoje podatke o tem, kaj nas zanima, kam želimo potovati, kje in kaj kupiti …

Ali podjetja izkoriščajo digitalizacijo za pridobivanje podatkov, ki jih nujno ne potrebujejo, vendar jih lahko pridobijo? 
Profiliranje se zelo povečuje – podjetja spremljajo naše navade, da bi ugotovila, kakšni potrošniki, kreditojemalci, nakupovalci, bralci, gledalci smo. Zlasti pri mobilnih aplikacijah se od uporabnikov pogosto zahteva pretiran nabor podatkov, ki niso potrebni za njihovo delovanje. Aplikacija, ki spremeni telefon v svetilko, namreč ne potrebuje dostopa do naših SMS-sporočil, koledarja, stikov.

Se vam zdi, da potrošniki pogosto prehitro sprejmemo pogoje, samo da bi pridobili neko ugodnost ali morda celo zgolj samo informacijo? Ali se je ozaveščenost v zadnjih letih povečala? Kje je Slovenija v primerjavi s tujino - smo bolj ali manj previdni, ozaveščeni? 
Žal potrošniki zlasti pri digitalnih storitvah premalo cenimo svoje podatke – za rogljiček najbrž ne bi nekomu pokazali zadnjih pet SMS-sporočil, za nekatere aplikacije na pametnih telefonih in tablicah pa neznanim podjetjem zaupamo to in še več. Ozaveščenost je sicer majhna, težko pa bi rekel, da v Sloveniji glede tega odstopamo v primerjavi s tujino, saj se tega vendarle bolje zavedamo, kot je povprečje držav EU.

Spremembe zaradi digitalizacije so vidne. Številne inovativne koncepte spoznavamo kot digitalne rešitve, ki nam ponujajo priložnosti za napredek. Pa je naša zakonodaja v koraku časom ali temu razvoju le sledi stežka? 
V evropski zakonodaji o varstvu osebnih podatkov je sprejeta nova uredba, ki bo začela veljati konec maja 2018. Prinaša več odgovornosti za zbiralce podatkov, večje kazni, pravila glede varstva osebnih podatkov pa bodo veljala tudi za tuja podjetja (npr. Google in Facebook, ponudnike aplikacij), ki zbirajo velike količine podatkov Evropejcev.

Avtorja: Jasmina Bevc Bahar, Boštjan Okorn

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA