Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

07. junij 2019

Ob prvem svetovnem dnevu varne hrane, ki ga praznujemo danes na pobudo Združenih narodov, je EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) objavila novo raziskavo Eurobarometra o tveganjih, povezanih s hrano.

Za Evropejce je pri nakupu hrane najbolj pomembno, od kod hrana prihaja (53 %), cena (51 %), varnost hrane (50 %) in okus (49 %). Nekoliko manj se ozirajo na podatke o hranilni vrednosti (44 %), medtem ko so etika in prepričanja (npr. skrb za dobro počutje živali, skrb za okolje ali veroizpovedi) najmanj pomembni (19 %). To sicer lahko kaže na omejen interes za trajnostno potrošnjo, čeprav je rezultat lahko tudi posledica dejstva, da so anketiranci izbrali samo tri odgovore.

Ob svetovnem dnevu varne hrane je Uprava za varno hrano in pripravila posvet z naslovom Udejanjanje varnosti živil v stroki, praksi in izobraževanju. Več informacij o dogodku najdete na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Za 70 % Slovencev je informacija o poreklu hrane najbolj pomembna, s takšnim deležem odgovorov smo na drugem mestu (takoj za Francozi), polovica vprašanih je med pomembne dejavnike pri nakupu uvrstila varnost, ceno pa je navedlo 49 % vprašanih. Poreklo je sicer pri večini držav na prvem mestu, kar je pomembna ugotovitev in potrjuje, da smo potrošniške organizacije, ki se zavzemamo za označevanje porekla, na pravi poti.

tabelaefsa

Znanstveniki in potrošniške organizacije smo najbolj zaupanja vredni viri informacij o tveganjih povezanih hrano. 79 % Evropejcev zaupa potrošniškim organizacijam, med njimi je 21 % tistih, ki jim "popolnoma zaupajo". Vendar pa obstajajo med državami razlike: anketiranci najbolj zaupajo potrošniškim organizacijam na Nizozemskem (92 %), na Švedskem, v Franciji in na Danskem (po 87 %), tudi v Sloveniji je zaupanje potrošniškim organizacijam močno (75 %), medtem ko je delež najnižji v Latviji (55 %) in na Hrvaškem (56%).

Samo eden od petih evropskih državljanov (21 %) se strinja, da je "strokovni nasvet o tveganjih povezanih s hrano neodvisen od komercialnih ali političnih interesov". Veliko jih ni prepričanih o tem, kako sistem EU za varnost hrane deluje: nekaj več kot štirje od desetih (43 %) pravi, da "obstajajo predpisi, ki zagotavljajo, da je hrana, ki jo uživamo, varna". In le eden od petih (19 %) ve, da imamo v EU institucijo, ki strokovno svetuje na področju varnosti hrane."

Televizija je najpogostejši vir informacij o tveganjih povezanih s hrano (69 %). Sledijo internet (brez družbenih omrežij) (46 %), časopisi in revije (38 %) ter družina, prijatelji in sosedje (37 %). Mlajši anketiranci pogosteje kot starejši omenjajo družbena omrežja in druge informacije z interneta, medtem ko starejši pogosteje omenjajo televizijo, časopise in revije ter radio.

Najbolj zaskrbljujoče teme povezane z varnostjo hrane so prisotnost antibiotikov v mesu, pesticidi, onesnaževala iz okolja in aditivi v živilih. Zanimivo je dejstvo, da se v primerjavi z Eurobarometrom iz 2010, kjer je bila med štirimi najbolj zaskrbljujočimi temami, prisotnost gensko spremenjenih (GSO) sestavin v živilih, zdi zaskrbljujoča le 27 % Evropejcem. Razlaga je lahko v malce spremenjenem vprašalniku ali pa predpostavki, da so GSO za Evropejce nepomembni, ker jih v svojih živilih ne pričakujejo.

Vira:

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA