Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
02. oktober 2015

Celiakija je bolezen, število bolnikov po svetu pa nedvoumno narašča. Z boleznijo, ki se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, je danes soočen okoli 1 odstotek Slovencev. Dieta brez glutena, in sicer v najstrožjem pomenu te besede, pa je za zdaj edino zdravilo. Skupaj s Slovenskim društvom za celiakijo (v nadaljevanju Društvo) smo v gostinskih obratih po Sloveniji preverili, v kolikšni meri lahko ljudje s celiakijo zaupajo gostinski ponudbi `brez glutena´. 

nnarocite15

Na začetku letošnjega poletja smo obiskali 20 gostinskih obratov po Sloveniji, pri čemer smo se osredotočili predvsem na dobro obiskane lokale, v katerih ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano, torej obroke na bone. V lokalih nismo razkrili svoje identitete, pri naročanju hrane smo se torej obnašali kot običajni gosti.

Preden smo naročili hrano brez glutena, smo gostinskemu osebju jasno in nedvoumno povedali, da imamo celiakijo in glutena ne smemo uživati. V 18-ih obratih so nam zagotovili, da nam lahko ponudijo obrok `brez glutena´, v dveh pa so nas po našem naročilu opozorili, da lahko njihova hrana vsebuje nekaj glutena. Kljub temu smo se odločili za naročilo, saj nas je zanimalo, kaj opozorilo sploh pomeni.

Naročeno hrano smo po navodilih iz laboratorija prestavili v ustrezno embalažo in vzorce odpeljali v akreditirani laboratorij, kjer so jih analizirali, ali vsebujejo gluten.

Kliknite na tabelo za povečavo

gluten tabela

gluten tabela Stran 09

Statistično so rezultati dobri, za bolnike pa zagotovo ne
18 menijev smo torej naročili z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12. Trije od vzorcev, v katerih so našli gluten, so vsebovali več, trije pa manj kot 20 mg glutena/kg živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno kot `brez glutena´. Obroki, ki so presegli 20 mg/kg glutena, so za osebe s celiakijo neprimerni, saj lahko izzovejo resno reakcijo in poslabšanje bolezni. Tudi pri obrokih, v katerih je bil gluten pod kritično mejo (20 mg/kg), previdnost ne bo odveč. Ti rezultati namreč nakazujejo, da postopek priprave hrane ni bil takšen, da bi preprečeval vnos glutena. Za zagotovitev varnega brezglutenskega obroka bodo morali v teh obratih več pozornosti nameniti preverjanju sestavin in higieni pri pripravi, kar še posebej velja za tiste, ki oglašujejo brezglutenske obroke.

Odgovornost nekaterih gostincev glede tega zagotovo ni ustrezna. Kot smo že omenili, so nas na morebitno prisotnost glutena v naročenih obrokih opozorili le v dveh lokalih.

 Seznam alergenov sicer imajo, a ga pogosto težko odkrijemo
V okviru raziskave smo tudi preverili, ali so v gostinskih obratih in na kakšen način navedene snovi, ki povzročajo alergijo ali preobčutljivost, tako imenovani alergeni.

Zakonodaja namreč določa, da morajo biti podatki o alergenih v živilih, ki jih prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni najmanj na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. na jedilnem listu, panoju, plakatu, na zaslonu), dopušča pa izbiro načina in mesta za označevanje alergenov za živila. Med sestavinami ali proizvodi, ki lahko povzročajo alergijo ali preobčutljivost, so žito, ki vsebuje gluten, raki, ribe in mehkužci, jajca, arašidi, mleko ali mlečni izdelki, ki vsebujejo laktozo, soja, oreščki, listnata zelena, gorčica, gorčično seme, sezamovo seme, žveplov dioksid in sulfiti ter volčji bob.

Zgodilo se je …
… da so nam ponudili pico, ki vsebuje piro in naj bi bila primerna za ljudi s celiakijo. To seveda ne drži, saj je v piri gluten in torej ni primerna za ljudi, ki imajo celiakijo ali so preobčutljivi na gluten. Več o piri si lahko preberete v letošnji majski številki naše revije in na naši spletni strani.

Seznam, katere alergene vsebuje določena hrana, smo lahko našli prav v vseh gostinskih obratih, kar je dobra informacija. Res pa je, da je bil ponekod ta seznam tako `skrit´, da smo morali zanj prositi strežno osebje. Seznam alergenov je bil kar v nekaj gostinskih obratih izpisan s tako majhnimi ali slabo kontrastnimi črkami, da je bil praktično neberljiv. Večkrat smo tudi opazili, da je bilo na koncu dnevnega jedilnega lista pripisano, da lahko vse jedi vsebujejo sledi alergenov. Čemu torej služi seznam alergenov pri posamezni jedi? Večkrat nas je tudi zmotilo, da je bilo na meniju sicer označeno, da hrana vsebuje katerega od alergenov, a smo morali nato v drugem zvezku/mapi preveriti, katerega. 

Nadzor nad brezglutenskimi obroki ni zagotovljen
gluten meniji

Hrana brez glutena v vrtcih in šolah: otroci in mladostniki imajo v vrtcih in osnovnih šolah na podlagi zdravniškega potrdila pravico do prehrane brez glutena. Izkušnje v Društvu kažejo, da je varnost otrok s celiakijo v šolah in vrtcih odvisna predvsem od znanja vodij prehrane in kuharic ter tudi od vključevanja staršev - nekateri otroci raje prinesejo hrano kar od doma.

Po izkušnjah Društva se zdravstvene težave, povezane s celiakijo, pri otrocih pri prehodu iz vrtca v šolo povečajo, kar je zagotovo posledica neustrezne prehrane. Pri tem se sprašujemo, kolikokrat letno nenapovedano preverjajo vsebnost glutena v brezglutenskih menijih v vrtcih in šolah. Po naših informacijah takšno preverjanje sploh ni sistemsko določeno.

Hrana brez glutena za študente: v preteklosti so na javnem razpisu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za subvencionirano študentsko prehrano imeli ponudniki brezglutenskih menijev več možnosti, da bodo izbrani, kot tisti, ki takšnih menijev niso zagotavljali. V razpisu za leti 2015 in 2016 pa zagotavljanje brezglutenske diete ne prinese več dodatnih točk. Na protest Društva je Ministrstvo odgovorilo, da je bilo merilo izpuščeno zaradi ugotovljenih kršitev ponudnikov. Kršitve so, kar je ne nazadnje pokazala tudi naša raziskava, zagotovo pa `rešitev´ Ministrstva ni ustrezna, saj so namesto ponudnikov/kršiteljev kaznovali uporabnike. Ti se, kot so nam zaupali, sprašujejo o smiselnosti študentskih bonov, ki jih kot bolniki s celiakijo ne morejo izkoristiti skorajda nikjer. V Društvu menijo, da bi moralo pristojno ministrstvo vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bi zagotavljali ustrezno prehrano za vse. Le to pa je mogoče doseči le z rednim preverjanjem vsebnosti glutena v brezglutenskih obrokih in z zahtevo po obveznem usposabljanju osebja, ki hrano nabavlja, pripravlja in streže.

vip klicaj 2Bodite pozorni na spremenjene recepture 
V okviru raziskave smo se pogovarjali tudi s kliničnim dietetikom Evgenom Benedikom s Pediatrične klinike v Ljubljani, ki ljudem s celiakijo svetuje, naj tudi pri tistih živilih, ki jih redno kupujejo in jim sicer ne povzročajo težav, nekajkrat letno preverijo seznam sestavin. V svoji praksi je namreč že naletel na primere, ko je proizvajalec nekoliko spremenil recepturo (nova receptura je vsebovala gluten), ni pa spremenil embalaže, zato so se pri nekaterih pacientih, ki so izdelek kupili v dobri veri, da je izdelek enak, pojavile težave.

Tudi v Društvu poudarjajo, da imajo ljudje precej težav prav zaradi spremenjenih receptur. Gluten namreč v zadnjem času vsebuje vse več živil, tudi takšnih, v katerih glutena sicer ne bi pričakovali (na primer `šunka´ ali `sir´). Glede na to, da so dietna živila brez glutena draga, jih veliko bolnikov ne zmore kupovati, zato so prisiljeni uživati običajna živila, ki pa so lahko onesnažena z glutenom.

glutenDolinsekIntervju: asist. dr. Jernej Dolinšek
Kaj je celiakija, kakšni so njeni simptomi in kako jo zdravimo, je za našo revijo pojasnil asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., iz Klinike za pediatrijo UKC Maribor, tudi predstavnik ESPGHAN (Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano) za mednarodne odnose.

Kaj je celiakija? Je dedna?
Celiakija je sistemska bolezen, ki nastane kot posledica neustreznega imunskega odgovora pri bolnikih, ki imajo za celiakijo značilen genetski zapis in uživajo gluten oz. sorodne beljakovine, ki jih najdemo v žitih (vseh vrstah pšenice, ječmenu, rži, sorodne proteine pa lahko najdemo tudi v ovsu, ki je za nekatere bolnike s celiakijo prav tako neprimeren). Za razvoj bolezni so potrebni torej tudi nekateri geni, kar pomeni, da igra pri razvoju celiakije pomembno vlogo dednost. Pomembni pa so tudi dejavniki okolja. Vsekakor vemo, da se celiakija pogosteje pojavlja med družinskimi člani, še pogosteje seveda med dvojčki.

Ali je znan vzrok za celiakijo?
Celiakija se pojavi, ko nekdo, ki ima določen genetski zapis, uživa gluten, posledica pa je neustrezen imunski odziv, ki ni usmerjen samo proti glutenu, ampak predvsem proti lastnim tkivom (avtoimuno dogajanje). To pa povzroči sistemsko prizadetost in ne le prizadetosti prebavil. Po nekaterih teorijah je lahko sprožilec katera od okužb, ki povzročijo, da se bolezen razvije pri osebah, ki so pred tem lahko tudi več let popolnoma brez težav uživale normalne količine glutena.

Kaj je `tiha´ - atipična celiakija?
O tihi celiakiji lahko govorimo takrat, ko je imunski sistem v telesu zaradi posledic uživanja glutena že spremenjen in je že mogoče dokazati nekatere okvare (npr. prisotnost protiteles v krvi, značilnih za celiakijo, ki so usmerjena proti lastnim tkivom in značilne spremembe sluznice tankega črevesa), bolnik pa še nima težav. Seveda je težko določiti, kaj pomeni `nima težav´. Nekaterim se lahko blage prebavne motnje zdijo nepomembne in zaradi tega ne gredo k zdravniku tudi več let. Če zdravljenja z dieto brez glutena ne začnemo pravočasno, pa lahko to povzroči celo razvoj pomembnih zapletov bolezni. Je pa res, da nekateri ljudje nimajo nobenih težav, čeprav so okvare že pomembne - torej prava tiha oblika bolezni. O atipični celiakiji pa govorimo takrat, ko so prisotni znaki ali simptomi bolezni, ki pa ne zadevajo prebavil. V novejši definiciji raje govorimo o simptomatskih (prisotnost tipičnih in / ali atipičnih znakov oz. simptomov) in asimptomatskih bolnikih.

Kakšni so simptomi celiakije?
Značilni (tipični) simptomi celiakije so driska, odvajanje mazavega, razbarvanega, neprebavljenega blata, napihnjen trebuh, slabo pridobivnaje telesne teže, upočasnjena rast, neješčost, razdražljivost, utrujenost, bolečine v trebuhu, vetrovi. Pojavljajo pa se tudi zaprtje, nespečnost, bolečine v mišicah, težave s sklepi, nevrološki zapleti (ataksija, epilepsija), kožne spremembe (herpetiformni dermatitis), spremembe zobne sklenine, las, nohtov, nepojasnjen hepatitis, težave s ščitnico, ginekološke težave (neplodnost). Možnih težav je veliko, zato je vedno smiselno pomisliti tudi na celiakijo, ko pri bolniku, ki pride na pregled, ne najdemo vzroka za njegove težave in ko izključimo druge vzroke.

Ali obstaja zdravilo za celiakijo?
Edini pravi način zdravljenja celiakije je dieta brez glutena. Pri tem `brez glutena´ pomeni to v najstrožjem pomenu besede.

navedek

Že minimalna količina glutena lahko povzroči nenehen zagon neustreznega imunskega odgovora proti lastnim tkivom, kar ima lahko hude dolgoročne posledice. Takšna dieta je zelo zahtevna. Pomislite, kako pogosto so na našem jedilniku kruh, pecivo in drugi pšenični izdelki, da ne govorim o skritem glutenu, ki ga najdemo marsikje. Zato je zelo pomembno, da bolnik skrbno preverja, kaj je, bere deklaracije na živilih in se nauči priprave hrane brez glutena.

navedek1

glutenOrnikIntervju: Simona Ornik
Z gospo Simono Ornik, vodjo Komisije za prehrano pri Slovenskem društvu za celiakijo, smo se pogovarjali o ponudbi živil brez glutena v trgovinah in v gostinskih obratih ter o njenih osebnih izkušnjah s celiakijo.

Kakšna je ponudba živil brez glutena v naših prodajalnah?
Ponudba dietnih živil brez glutena je danes neprimerno večja in boljša kot pred leti, vendar slabša v primerjavi z Avstrijo in Italijo.

Kakšne so cene živil brez glutena v primerjavi z običajnimi živili? Ali država bolnikom s celiakijo subvencionira nakup teh živil?
Cena dietnih živil je nekajkrat (tudi petkrat in več) večja od običajnih. Cena za kilogram kruha in širokih rezancev je okoli 10 evrov, moka za kruh brez glutena pa stane slabih 5 evrov. V Avstriji in Italiji so nekateri izdelki precej cenejši, zato veliko družin vsaj včasih kupuje v tujini. Finančna podpora je urejena le za otroke. Ti so upravičeni do mesečnega dodatka za nego v znesku približno 100 evrov. V drugih evropskih državah, tudi pri naših južnih sosedih, vsi bolniki dobivajo ali mesečni dodatek za hrano ali pa dobijo hrano na recept, lahko pa so upravičeni do davčne olajšave.

navedek

Slovensko društvo za celiakijo sicer s pomočjo paketov hrane pomaga svojim finančno najšibkejšim članom, vendar je to le kaplja v morje. Zato je trenutno najpomembnejši cilj doseči sistemsko finančno podporo tudi za odrasle bolnike.

navedek1

Kakšna je ponudba živil brez glutena v gostinskih obratih?
Čeprav danes vedno več restavracij oglašuje brezglutensko hrano, je v Sloveniji še vedno izredno malo takih, kamor gre lahko bolnik s celiakijo brez skrbi. Hrana je v naši kulturi tesno povezana s praznovanji in druženji. Večina nas zaužije vsaj en dnevni obrok zunaj doma (v vrtcu, šoli, službi), kar je za bolnike s celiakijo velika ovira v njihovem socialnem in družabnem življenju. Najbolj boleče to občutijo mladostniki in otroci.

Ali zaupate oznakam v gostinskih obratih, da hrana ne vsebuje glutena in kaj najbolj pogrešate v njihovi ponudbi?
Ne, oznakam načeloma ne moremo zaupati. Predvsem zato, ker ponudniki pogosto sploh ne poznajo zakonitosti diete. Brezglutenske pice npr. pripravijo na istem pultu in spečejo v isti peči kot glutenske. Nekateri kot brezglutenske obroke ponujajo celo obroke iz pire. Da bi zmanjšali takšne napake, je Društvo pripravilo smernice za pripravo brezglutenskih obrokov in jih poslalo gostincem prek Obrtne zbornice, objavljene pa so tudi na spletnem mestu Slovenskega društva za celiakijo. Pri ponudbi pogrešamo predvsem občutek varnosti.

Kaj iz lastnih izkušenj svetujete ljudem s celiakijo?
Obolelim za celiakijo svetujem predvsem, naj nikar ne obupajo, ko zdravnik ugotovi bolezen. Z ustrezno dieto se jim bo počutje že po nekaj mesecih tako izboljšalo, da jim kmalu ne bo več žal za starim načinom prehranjevanja in bodo tudi vse omejitve (ki jih ni malo) znosnejše. V lokalnih društvih za celiakijo naj poiščejo koristne informacije o dieti ter rezultate testiranj izdelkov na gluten. O dieti lahko sicer dobijo veliko informacij tudi na spletu in v trgovinah, vendar pa svetujemo previdnost pri informacijah iz teh virov.

Avtorica: dr. Tanja Pajk Žontar

 

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA