Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

22. november 2013

Danes je v Uradnem listu Evropske Unije objavljena že 19. zaščita za kakšnega izmed slovenskih živil. Tokrat je z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) zaščiten Slovenski med.

favicon Preverite rezultate testa cvetličnega medu

Slovenski med
Slovenski med pridobivajo na območju Republike Slovenije. Pod imenom Slovenski med se lahko prodajajo akacijev med, lipov med, kostanjev med, hojev med, smrekov med, cvetlični med ali nektarni med in gozdni med ali manin med.

Za Slovenski med so značilne visoke kakovostne zahteve, saj vsebuje manj kot 18,6 % vode ter vsebnost HMF manjšo kot 15 mg/kg.

Slovenija je dežela z bogato tradicijo gojenja čebel in pridobivanja visoko kakovostnega medu. Dolgoletne izkušnje pri gojenju čebel in pridobivanju medu so znanja, ki se prenašajo iz roda v rod. Podnebnim in pašnim razmeram, značilnim za Slovenijo, se je skozi tisočletja še posebej prilagodila kranjska čebela (Apis mellifera carnica), kot jo je leta 1879 poimenoval August Pollmann. Slovenija je izvorno območje kranjske čebele, zato je ena izmed posebnosti Slovenskega medu tudi, da je pridelan na območju, kjer se čebelari izključno s kranjsko čebelo. Med, pridelan v Sloveniji, je že od nekdaj visoko cenjen med potrošniki, saj jim zagotavlja visoko kakovostno živilo, znanega porekla. Prav zaradi želje ponuditi potrošniku visoko kakovostni med, so slovenski čebelarji že leta 1999 uvedli kontrolirano pridelavo medu. Ta zahteva od čebelarja veliko znanja, saj je čebelar pri zagotavljanju visoko kakovostnega medu zelo pomemben člen v samem postopku pridelave medu, z neustreznim delom palahko kakovost medu poslabša. (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje)

Kako nastane med?
Čebela v mednem mešičku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednih mešičkov na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele v panju nabrani nektar ali mano obdelajo, ji dodajo izločke nekaterih svojih žlez in jo zgostijo oz. zmanjšajo vsebnost vode. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja. Ko je med zrel, čebelar odstrani voščene pokrovčke in med iztoči ter ga shrani v primerno embalažo, v kateri ga lahko skladiščimo več let, če so izpolnjeni nekateri pogoji (suh, temen, hladen prostor, brez večjih temperaturnih nihanj).

Načeloma velja, da je med tudi potem, ko odpremo kozarec-embalažo, v kateri je shranjen, dokaj stabilno živilo. Njegova obstojnost je potem, ko je posoda z medom odprta, odvisna predvsem od njegovih izhodiščnih lastnosti. Tako npr. zelo kakovosten med, ki je bil shranjen v temnem in suhem prostoru, tudi po odprtju posode ne bo zavrel več let, medtem ko bo lahko med slabše kakovosti zavrel že po enem letu.

Zaščitena geografska označba (ZGO)

      Izdelki, ki so označeni z “zaščiteno geografsko označbo”, morajo biti izdelani, predelani ali pripravljeni na določenem geografskem območju, imeti pa morajo sloves, lastnosti in kakovost, ki so odraz značilnosti tega geografskega območja - na primer podnebja, vetra, tradicionalnega načina pridelave in podobno.

Poleg Slovenskega medu ima Slovenija pri Evropski komisiji registrirane še:

      • Zaščitena označba porekla (ZOP): Kraški med, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Mohant
      • Zaščitena geografska označba (ZGO): Kraška panceta, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje
      • Zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP): Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica.

Več slovenskih tradicionalnih živilih: oglejte si brošuro, ki smo jo pripravili skupaj z našim Evropskim potrošniškim centrom.

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA