Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

30. januar 2020

Slovenska kulinarika je bogata in raznovrstna, polna običajev in tradicije, kar se odraža tudi v velikem številu kmetijskih pridelkov in živil vključenih v različne evropske in nacionalne sheme kakovosti. Predstavljamo tri evropske sheme kakovosti, ki so nam lahko v pomoč pri spoznavanju raznovrstnosti slovenske kulinarike. 

Kraški med, Ptujski luk, Prekmurska gibanica,… so le trije od mnogih kmetijskih pridelkov in živil s posebnimi lastnostmi, vključenih v evropske sheme kakovosti. Proizvedeni so po natančno predpisanih postopkih, njihovo proizvodnjo pa dodatno kontrolirajo certifikacijski organi. Prepoznamo jih po različnih oznakah na embalaži - zaščitena označba porekla (ZOP), zaščitena geografska označba (ZGO) ter oznaka zajamčenih tradicionalnih posebnosti (ZTP).

Celoten seznam izdelkov smo morali do sedaj iskati na več različnih spletnih straneh, Evropska komisija pa je nedavno vzpostavila enotni spletni register `eAmbrosia´. Tu so zbrana vsa poimenovanja zaščitena z evropskimi oznakami ZGO, ZOP in ZTP. Po celotnem registru lahko iščemo v Slovenščini in drugih jezikih držav članic EU. Register je razdeljen na tri podkategorije in sicer hrano, žgane pijače in vino, po katerih lahko iščemo skupaj ali ločeno. V registru lahko najdemo izdelke zaščitene v omenjenih shemah kakovosti v vseh držagah Evropske unije in tretjih državah. Tako se lahko o kulinaričnih posebnostih prepričamo tudi ob obisku drugih držav.

Kaj pa pomenijo posamezne oznake?

zopZaščitena označba porekla:

  • Pridelava in predelava morata potekati na določenem geografskem območju, katerega ime nosi izdelek.
  • Geografsko okolje (naravni in človeški dejavniki) bistveno vpliva na lastnosti izdelka.

Živila, ki pri nas lahko nosijo znak `zaščitena označba porekla (ZOP)´: Kraški med, Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Mohant, Piranska sol, Istra (oljčno olje).

Vino, ki pri nas lahko nosi znak `zaščitena označba porekla (ZOP)´ oz. `zaščiteno geografsko poreklo (ZGP)´ morajo pridelati in predelati na območju, katerega ime nosi: Štajerska Slovenija, Slovenska Istra, Prekmurje, Bizeljsko Sremič, Vipavska dolina, Kras, Bela krajina, Dolenjska, Goriška Brda. 

V to shemo spada tudi izraz `priznano tradicionalno poimenovanje´, s katerim se lahko označijo vina z utemeljeno uporabo tradicionalnega poimenovanja, geografsko območje in lastnosti pa so določene s predpisom: Cviček, Teran, Metliška črnina, Bizeljčan, Belokranjec.

zgoZaščitena geografska označba:

  • Izdelek mora biti pridelan ali predelan na geografskem območju, katerega ime nosi (surovine lahko izvirajo iz drugega območja).
  • Med izdelkom in geografskim območjem mora obstajati povezava – izdelek mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.

Živila, ki pri nas lahko nosijo znak ` zaščitena geografska označba (ZGO)´: Kraška panceta, Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašink, Štajersko prekmursko bučno olje, Slovenski med, Prekmurska šunka in Kranjska klobasa, Jajca iz pod Kamniških planin, Štajerski hmelj.

Vino, ki pri nas lahko nosi znak `zaščitena geografska označba (ZGO)´, oz. `priznana geografska oznaka (PGO)´, mora imeti vsaj eno fazo proizvodnje na določenem geografskem območju, katerega ime nosi: Posavje, Primorska, Podravje
Žganje, ki je pri nas zaščiteno z evropsko geografsko označbo: Pelinkovec, Brinjevec, Domači rum in Dolenjski sadjevec

ztpZajamčena tradicionalna posebnost:

  • Izdelki so proizvedeni iz tradicionalnih surovin, zanje je značilna tradicionalna sestava ali pa je zanje značilen tradicionalen način pridelave, predelave oziroma receptura.
  • Zaščitita se predvsem receptura in način proizvodnje, med tem ko proizvodnja geografsko ni omejena.

Živila, ki pri nas lahko nosijo znak `zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP)´: Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica.

Slovenija je do sedaj zaščitila že skupno 47 kmetijskih pridelkov in živil, poleg 26 živil, na seznamu najdemo tudi štiri poimenovanja žganih pijač z zaščiteno geografsko označbo, ter 14 zaščitenih označb porekla in tri zaščitene geografske označbe vina. Nazadnje smo na seznam skupaj s Hrvaško uvrstili zaščiteno označbo porekla `Istra´ za oljčno olje pridelano na območju Istre, saj si olje z geografskega območja obeh držav deli isto zgodovino, povezavo in kakovost. Podobno smo pred tem registrirali tudi Istrski pršut.

Kmalu na seznamu Slovenska potica (ZTP zaščita)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je januarja 2018 objavilo pravilnik za specifikacijo slovenske potice (s petimi nadevi – oreh, oreh in rozine, rozine, pehtran in skuta) in recepturo ter postopek izdelave zaščitilo na nacionalni ravni. Vloga za zaščito `Zajamčene tradicionalne posebnosti´ na evropski ravni je trenutno v obravnavi pri Evropski komisiji, končno odločitev lahko pričakujemo kmalu.

V obravnavi pri evropski komisiji je tudi zaščita geografskega porekla za izdelek `kraška panceta´, ki nosi trenutno le zaščiteno geografsko označbo, ki pa je manj zavezujoča. Surovina namreč sedaj lahko prihaja tudi z drugega geografskega območja, z novo zaščito pa bo lahko meso uporabljeno v izdelku le s Krasa.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA