Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Nasveti za zdravo prehranjevanje

Poletje je čas, ko več časa preživimo na prostem in domači štedilnik zamenjamo za žar na vrtu ali na katerem izmed urejenih prostorov za piknik v naravi. Mesnim dobrotam, ki običajno prevladujejo na žaru, se kot protiutež odlično podajo različne solate. Pripravili smo recepte za osem solat, s katerimi boste lahko popestrili prav vsak piknik in poletni jedilnik.

Kako uravnotežen bo obrok, je odvisno predvsem od tega, katero solato boste izbrali. Nedvomno boste z vsemi vnesli koristne vitamine in minerale, a pozor – nekatere imajo precej visoko energijsko vrednost.

favicon Preverite: test čevapčičev - le tretjina z oceno dobro

Energijsko najbolj bogata je zagotovo francoska solata, saj v 100 gramih vsebuje približno 794 kJ/189 kcal, sledi ji krompirjeva, ki ima nekaj manj maščob in temu primerno nižjo energijsko vrednost. Za obe bi lahko rekli, da sta bolj škrobni prilogi kot solati, zato je bolje, da ju uživamo namesto drugih prilog, na primer kruha, riža ali pečenega krompirja. Paziti moramo tudi pri porciji, saj sta obe precej težki in 180 gramov francoske ali krompirjeve solate zlahka zaužijemo. Najmanj energije, približno 294 kJ/70 kcal, bomo vnesli z zeljnato, zeleno in paradižnikovo solato s kumarami, ki vsebujejo le približno 5 gramov maščobe in 4 grame ogljikovih hidratov na 100 gramov.

Prehranska vlaknina ugodno vpliva na zdravje, saj naj bi zavirala nastanek številnih bolezni in funkcijskih motenj, na dan naj bi je zaužili približno 30 gramov. Radič v solati s fižolom je vsebuje največ, s 100 grami bomo zaužili kar 4,3 grama prehranske vlaknine. Najmanj je vsebujeta paradižnikova solata s kumaro (0,6 g/100 g) in grška solata (0,9 g/100 g).

Solata kot glavni obrok
Če je solata vaš glavni obrok, pri grški in fižolovi povečajte porcijo in zraven pojejte še rezino polnozrnatega kruha. Zeljnati, zeleni ali paradižnikovi solati pa dodajte še živilo, bogato z beljakovinami, na primer jajce, sir, meso, ribe ali stročnice. Na dan naj bi zaužili 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže.

Solatni prelivi
Sladkor in aditivi v solati? Ne, hvala
V trgovinah lahko kupite že pripravljene solatne prelive, ki so priročno pakirani v 75-mililitrske vrečke. Nekaj takšnih prelivov smo vzeli pod drobnogled in ugotovili, da eden od proizvajalcev priporoča za eno porcijo le 30 mililitrov preliva. Preliv je treba po odprtju takoj porabiti, kar v praksi pomeni, da bomo vsebino najverjetneje zaužili v celoti ali pa si v najboljšem primeru preliv delili še z eno osebo. V vsakem primeru ga bomo zaužili več, kot je priporočeno, kar pa ni tako nedolžno, saj imajo kar visoko energijsko vrednost – v 100 mililitrih je običajno 840 kJ/200 kcal. V prelivih, ki vsebujejo več olja, je energijska vrednost tudi za polovico višja. Nasprotno imajo prelivi brez maščobe nižjo energijsko vrednost, a lahko vsebujejo sladila.

Prelivi sicer vsebujejo vodo, ki je prva na seznamu sestavin, nato pa glede na vrsto preliva še balzamični kis (preliv z balzamičnim kisom), paradižnik (francoski preliv), jogurt (jogurtov preliv) ali zelišča (zeliščni preliv). Vsebujejo še repično olje, sladkor in sol, večina tudi kis. Žal se seznam sestavin tu ne konča, običajno vsebujejo še aditive, najpogosteje gostila, regulatorje kislosti in naravno aromo, nekateri tudi sladila.

V solato običajno ne dodajamo sladkorja, zato vas bo verjetno presenetilo, da ga pripravljeni prelivi vsebujejo. Tako lahko z vrečko preliva (75 mililitrov) zaužijete od 3 pa kar do 10 gramov sladkorja. Vsebnost maščobe je odvisna od količine dodanega olja. Do 23 gramov maščobe boste zaužili z vrečko preliva, ki vsebuje največ olja.

Predpakirani solatni prelivi so na prvi pogled zelo priročni, a niso najboljša izbira. Z njimi boste svoji solati hitro dodali več energijske vrednosti, kot ste načrtovali, še posebno, če boste zaužili celotno pakiranje (75 ml). Poleg tega boste v telo vnesli še sladkor in številne nepotrebne aditive, ki bi se jim pri pripravi domačega preliva zagotovo izognili.

Varnost na prvem mestu
Solate, razen zelene, običajno pripravimo vnaprej in jih do postrežbe hranimo v hladilniku, pri temperaturi do največ 5 °C. Že pri pripravi pazimo, da je okolje čisto, za solato uporabljamo posebno desko in pribor, nikakor ne tistega, s katerim smo pripravljali meso, da ne bi po nesreči prišlo do navzkrižne kontaminacije. Najbolje, da solato postavimo na mizo šele takrat, ko je peka na žaru končana. Če jo predolgo pustimo na visokih poletnih temperaturah, se lahko hitro razvijejo mikroorganizmi, ki nam povzročajo prebavne težave, lahko tudi resne zastrupitve.

Kliknite na fotografijo za povečavo

solata na pikniku ne sme manjkati-tab1

solata na pikniku ne sme manjkati-tab2

Avtorica: Nika Kremić

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA