Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

02. oktober 2018

Kako se uspešno postarati? Delež starejše populacije iz leta v leto narašča. Leta 2017 je bilo že 18,9 % Slovencev starejših od 65 let, projekcije kažejo, da se bo do leta 2030 delež dvignil na 24,9 % (Eurostat). Skrb za prehrano in zadostno telesno dejavnost je pomembna skozi celotno življenjsko obdobje torej tudi v starosti. Poleg prekomerne telesne mase je pri starejših izziv tudi izgubljanje mišične in kostne mase ter večja verjetnost za hranilno in energijsko podhranjenost. Priporočena prehrana in zadostna telesna dejavnost sta zato še kako pomembni.

Na zdravje starostnika vpliva cel splet različnih dejavnikov 

Dobra socialna mreža, pravilna prehrana in dovolj gibanja so ključni preventivni faktorji za uspešno staranje.

Seveda na zdravje v starosti vplivamo že tekom celega življenja s svojimi dejanji in dobrimi ali slabimi navadami ter življenjskim slogom. S staranjem se zmanjšujejo funkcije prebavnega sistema, kar vodi do zmanjšane možnosti za absorpcijo hranil skupaj metabolnimi oziroma presnovnimi funkcijami telesa. Pogosteje se pojavljajo različne kronične bolezni, ki lahko vplivajo na apetit in zmožnost uživanja posameznih skupin živil. Pogosto se srečujejo/soočajo z depresijo in osamljenostjo, ki lahko vodita do pomanjkanja zanimanja za hrano in posledično podhranjenost. Socializacija oz. vključevanje v družbo (druženje z vrstniki, družina, različna izobraževanja, društva, izleti,…) je za uspešno staranje ključnega pomena. Prav tako ima velik vpliv ekonomski status, saj lahko nizki dohodki onemogočajo sestavo hranilno ustrezne prehrane.

konferenca Zdravje starostnikovKonferenca Zdravje starostnikov
Pred nedavnim je Fakulteta za vede o zdravju, Univerze na Primorskem, organizirala aktualno konferenco, na kateri so strokovnjaki iz Slovenije in tujine razpravljali o zdravstvenih izzivih starejše populacije.

Na konferenci so bile posebej obravnavane naslednje teme:

  • psihosocialni vidiki prilagajanja na staranje in kako se slednje lahko vpelje v prakso;
  • identifikacija raznih problemov na področju prehrane starostnikov in prikazu možnih rešitev;
  • predstavitev dobrih praks in rešitve na področju uporabe informacijsko - komunikacijskih tehnologij za aktivacijo omenjene populacije v vsakodnevnih aktivnostih in v komuniciranju z izvajalci zdravstvenih storitev;
  • vpliv kakovosti grajenega okolja na pojavnost težav, povezanih s staranjem;
  • vpliv različnih programov z gibalno oz. športno vsebino, ki spodbujajo moč, ravnovesje in splošno zmogljivost starostnikov.

Hrana ima drugačen okus
S staranjem se nam slabšajo funkcije sluha, vida, okusa in vonja, kar pomembno vpliva na zmanjšanje apetita in žeje ter posledično lahko vodi v dehidracijo in podhranjenost. Prag zaznave kislega, umami in grenkega okusa se močno poviša, hkrati se tudi dojemanje slanega in sladkega okusa zmanjšuje. Poslabšanje senzoričnih zaznav lahko vodi do sprememb v izbiri živil k bolj sladkim in slanim izdelkom, ki predstavljajo manj zdravo izbiro.

Energijske potrebe in potrebe pomembni hranilih za povprečno osebo starejšo od 65 let:
  Ženske  Moški Opombe
Priporočen energijski vnos (kcal/kJ) 1900 (7950) 2500 (10460) Za povprečno aktivno osebo (PAL = 1,6), ki občasno porabi več energije za hojo in stoječe aktivnosti
Vnos beljakovin (g/kg TM) 0,8 0,8 Nove raziskave kažejo na potrebe po višjem vnosu 1,2 – 1,5 g/kg TM za preprečevanje sarkopenije. To je okoli 72-90 g za 60 kg osebo, ali okoli 300 g piščanca. Priporočajo se različni viri beljakovin (živalski in rastlinski).
Omega 3 maščobne kisline (%) 0,5 0,5 Nekateri viri navajajo 1-2 % dnevnega energijskega vnosa. 0,5 % pomeni okoli 1 g za povprečno aktivno žensko in 1,4 g za moškega. Dobri viri so predvsem mastne ribe, kot so na primer sardele ali skuše, 100 g sardel vsebuje okoli 1,4 g omega 3 maščobnih kislin (EPA + DHA).
Vitamin B12 (µg) 3,0 3,0 Najdemo ga v živilih živalskega izvora.
Vitamin D (µg) 20 20 Najpogostejši prehranski viri so ribje olje, ribe, jajca in mlečni izdelki, največ pa ga absorbiramo z izpostavljenostjo sončni svetlobi.
Kalcij (mg) 1000 1000 Najboljši viri so mleko, mlečni izdelki, zelenjava in žita,

*vir: Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil 2016

Energijske potrebe se zmanjšajo, potrebe po določenih hranilih pa povečajo
Enegijske potrebe se s staranjem izrazito zmanjšujejo predvsem na račun zmanjšanega bazalnega metabolizma, ki je posledica zmanjšanja mišične mase ter na račun zmanjšane telesne aktivnosti. Z zmanjšano aktivnostjo pa je povečano tveganje za nastanek sarkopenije, s starostjo pogojeno progresivno upadanje mišičnega tkiva in njegove učinkovitosti.

Zadnje raziskave kažejo, da naj bi za preprečevanje sarkopenije starostniki zaužili tudi do 1,5 g beljakovin na kg telesne mase (priporočen vnos za odraslo osebo je 0,8 g/kg telesne mase). Povezano z upadom mišične mase upada tudi kostna gostota. Kot preventiva se ponovno poudarja telesna aktivnost in zadosten vnos beljakovin, skupaj z zadostnim vnosom kalcija in vitamina D, ki vpliva na njegovo absorpcijo. Vitamina D največ absorbiramo predvsem preko kože z izpostavljenostjo sončnim žarkom, a se pri enaki izpostavitvi sončnim žarkom v koži mlajših tvori več vitamina D, kot pri starejših odraslih osebah. Zato je za starostnike zelo pomemben tudi vnos s prehrano. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi zadostnemu vnosu prehranske vlaknin, omega-3 maščobnih kislin ter polifenolov in antioksidantov iz sadja in zelenjave, ki naj bi pomagali tudi pri vzdrževanju kognitivnih funkcij (spomin, govor, branje, pisanje,…) in upočasnjevali napredovanje nevrodegenerativnih bolezni, kot je na primer demenca.

Pomen telesne aktivnosti za uspešno staranje
Vzdrževanje funkcionalne telesne mase, rednih vzorcev gibanja in tudi kognitivnih kapacitet so ključni dejavniki kakovostnega staranja. Degenerativni procesi v organizmu starejšega odraslega se lahko do določene mere upočasnijo. Z redno in ustrezno telesno aktivnostjo ob ustrezni prehranski podpori posameznik dlje ohrani dobro telesno pripravljenost in funkcionalni status.

Priporočljiva vadba za starejše odrasle
Vrste aktivnosti Pogostost  Primeri izvajanja
Aerobna vadba 5 dni na teden Hoja, hitra hoja, ples, plavanje,…
Vaje za mišično moč 2 dni na teden Uteži, elastike, lastna telesna masa,…
Vaje za gibljivost 2 dni na teden Raztegi rok in nog, predkloni,…
Vaje za ravnotežje Občasno Stoja na eni nogi.

*(priporočila Ameriškega združenja za srce)

Kaj se dogaja na tem področju v Sloveniji?
V Sloveniji se problematike staranja prebivalstva zavedamo. V Nacionalnem planu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje je kot eden iz med strateških ciljev zapisano tudi: zmanjšati delež podhranjenih in funkcionalno manj zmožnih starejših ter bolnikov. Z različnimi akcijami in projekti, kot je na primer Šola zdravja, katerega podpira Ministrstvo za zdravje v okviru projekta Dober tek, Slovenija se spodbuja telesna aktivnost med starejšimi. Organizirajo se različne konference, kot je bila denimo nedavna konferenca: Zdravje starostnikov. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije se zavedamo pomembnosti te teme in si želimo v prihodnje več posvetiti pomenu prehrane med starejšimi potrošniki, z izobraževanjem in osveščanjem starejših, kot tudi s spodbujanjem preoblikovanja živil primernih za starejše z nenehnim opozarjanjem in testiranjem živil prisotnih na trgu. Senzorične zaznave se s staranjem spreminjajo, zato razvoj izdelkov, ki zadostijo senzoričnim pričakovanjem in preferencam starejših, predstavlja velik izziv. Pomembno je tudi označevanje, saj morajo biti informacije dovolj vidne, jasne in nazorne ter tudi starejšemu potrošniku razumljive.


Viri:

  • IVZ. 2010. Prehrana in telesna dejavnost za zdravje pri starejših – pregled stanja. Gabrijelčič Blenkuš M., Stanojević Jerković O. (ur.). Ljubljana, IVZ: 89 str. http://www.nijz.si/files/uploaded/prehranaintelesnadejavnoststarejsih_4940.pdf
  • Sergi G., Bano G., Pizzato S., Veronese N., Manzato E. 2016. Taste loss in the elderly: Possible implications for dietary habits. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 57, 17: 3684-3689

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA