Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

18. december 2017

Je konec s temno rjavimi maslenimi rogljički in ocvrtim krompirčkom s počrnelimi robovi?

Potem ko je poleti Evropska Komisija storila prvi korak k zmanjšanju vsebnosti akrilamida v hrani, je bila konec novembra objavljena še Uredba komisije (EU 2017/215) o preventivnih ukrepih za doseganje referenčnih vrednosti, ki jih bodo morali proizvajalci, gostinci in peki preverjati s testiranji in tako dokazovati uspešnost izvajanja predpisanih obveznih ukrepov, po principih HACCP analize tveganj za zdravje potrošnikov. EFSA (Evropska agencija za varno hrano) je namreč že leta 2015 določila, da je akrilamid kontaminat (rakotvorna snov), katerega prisotnost v živilih je potrebno regulirati.

Po petnajstih letih samoregulacije industrije je to razveseljiva novica za potrošnike, a hkrati poudarjamo, da mora Komisija sedaj storiti naslednji korak in čim prej določiti zavezujoče mejne vrednosti tega kontaminanta (kot to zahteva ta nova uredba).

Uredba namreč ne prinaša zavezujočih mejnih vrednosti za vsebnost akrilamida v hrani. V uredbi so zapisani t.i. blažilni ukrepi za določene skupine živil, pri katerih je vsebnost akrilamida pogosto povečana, to so pomfit, čips in prigrizki, kruh, žitni kosmiči za zajtrk, fini pekovski izdelki (piškoti, prepečenci...), kava (pražena, instant) in kavni nadomestki, ter otroška hrana. Blažilni ukrepi so navodila in napotki, ki naj bi jim nosilci živilskih dejavnosti sledili: od izbire surovine, do skladiščenja in postopkov priprave izdelkov za potrošnika, ter navodila (kot zapis na embalaži) za ustrezno pripravo živila doma.

Preventivni ukrepi za pripravo ocvrtega krompirčka narekujejo, da naj bo krompir skladiščen pri temperaturi, višji od 6 °C ( še bolje 8 °C), pred cvrtjem naj ga blanširajo nekaj minut v vreli vodi. Za cvrtje naj bo uporabljeno olje in maščobe, ki omogočajo hitrejše cvrtje pri nižjih temperaturah, pod 175 °C.

Akrilamid je kemična snov, ki naravno nastane v škrobnih živilih (npr. krompir, žita), ko jih toplotno obdelujemo pečemo, cvremo ali pražimo nad 120° C in ob pomanjkanju vlage. Pri daljši obdelavi živila nad 120° C nastaja več akrilamida.

Uredba določa tudi referenčne ravni akrialmida za posamezno skupino živil, ki pa niso zavezujoča, ampak so zgolj kazalnik uspešnosti za preverjanje učinkovitosti blažilnih ukrepov oz. naj bi s pomočjo referenčnih ravni nosilci živilske dejavnosti preverili, kako učinkovito so v svoj proizvodnji proces vpeljali blažilne ukrepe, ter jih po potrebi spremenili.

Uredba bo v uporabi od 11. aprila 2018 dalje.

Za manj akrilamida v domači kuhinji

  • Živila raje kuhajte v vodi, na pari ali pa jih dušite.
  • Nastanek akrilamida pri pripravi živil doma lahko zaviramo z dodajanjem različnih zelišč, kot so npr. rožmarin, zeleni čaj, žajbelj in limonin sok.
  • Pri pečenju dodajajte vodo in hrano zapecite do svetlo - zlato rumene barve, 
  • Temperaturo pečice ali olja v fritezi nastavite na največ 170º C, živilo pa dajte v pečico ali fritezo predhodno blanširano, odcejeno in še toplo.
  • Živila med pečenjem na žaru pogosto obračajte, tako da se posamezni deli ne zažgejo, mariniranje z začimbami pa bo omilil učinke akrilamida, posebno še dodatek rožmarina in limoninega soka.
  • Krompir shranjujte v temnem, hladnem prostoru (ne manj kot 8ºC) in ne v hladilniku.
  • Krompir za pečenje ali cvrtje narežite na debelejše kose in jih pol ure pred peko namakajte v vodi, lahko ga pred peko tudi blanširate (nekajminutno kuhanje v vreli vodi)

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA