Tako kot vse izdelke, ki jih ocenjujemo v potrošniških testih, smo tudi riž kupili anonimno, kot običajni potrošniki. Proizvajalci na naš izbor niso imeli vpliva. Teste izvajamo v akreditiranem laboratoriju. Po temeljitem preverjanju rezultate združujemo v naslednjem kategorije (v oklepaju so njihove obtežitve):
Kakovostni parametri (40 odstotkov skupne ocene)
Glede na kakovostne parametre, ki jih določa Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit, smo izmerili dolžino in širino zrn, vsebnost vlage in količino lomljenega riža ter preverili morebitne druge nepravilnosti – pri obeh vrstah riža, brušenem in nebrušenem, smo preverili količino skupnih primesi (neužitne anorganske in organske primesi), neoluščenih zrn in delov lusk, riževih zrn druge sorte enake kakovosti, nezrelih zrn z naravnimi deformacijami ter količino poškodovanih zrn. Pri brušenem rižu smo dodatno preverili še količino kredastih zrn, zrn z rdečo progo in zrn s temnimi progami.
Glede na pravilnik morajo biti zrna dolgozrnatega riža:
- daljša od 6 mm, razmerje med dolžino in širino mora biti večje od 2 in manjše od 3;
- daljša od 6 mm, razmerje med dolžino in širino pa 3 in več.
Pri oceni smo upoštevali kakovostne parametre, kot jih določa Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit, čeprav ta velja le za slovenske proizvajalce in izdelke, ki niso iz
EU, saj so kakovostni parametri v uredbi navedeni le za neoluščen riž.
Težke kovine (30 odstotkov skupne ocene)
Preverili smo vsebnost svinca z mejo zaznave 0,02 mg na kg riža, vsebnost kadmija z mejo zaznave 0,01 mg na kg riža in vsebnost arzena ter anorganskega arzena z mejo zaznave 0,1 mg na kg riža.
Aflatoksini (0 odstotkov skupne ocene)
Preverili smo morebitno vsebnost aflatoksinov B1, B2, G1 in G2 z mejo zaznave 0,2 μg na kg riža.
Senzorične lastnosti (15 odstotkov skupne ocene)
V laboratoriju smo ocenili senzorične lastnosti surovega in kuhanega riža. Pri surovem smo ocenjevali videz, pri kuhanem pa videz, vonj, okus in konsistenco.
Označba (10 odstotkov skupne ocene)
Označevanje smo ocenjevali v skladu z Uredbo 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Pri oceni smo upoštevali velikost črk, čitljivost in kontrast, ime izdelka, navedbo proizvajalca, neto težo in navedbo hranilne vrednosti, navodila za shranjevanje in uporabo, predstavitev v slovenskem jeziku in navedbo porekla osnovne surovine.
Trajnost (5 odstotkov skupne ocene)
Pri trajnostnem vidiku smo upoštevali certifikate, kot je ekološka pridelava.
Osnovna zakonodaja in smernice
Uredba (ES) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Uredba (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit (UL RS, št. 1/14), Uredba (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07).
