Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

28. november 2013

V zadnjem letu se je na področju gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki se uporabljajo za prehrano ljudi in živali, kar precej dogajalo, tako v kmetijstvu kot tudi pri trgovanju z živili ali krmo.

Zagovarjamo načelo previdnosti
Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov.

Prav zato, ker se bodo prave posledice GSO pokazale šele mnogo kasneje, potrošniške organizacije menimo, da je treba pri gojenju upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 %) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka.

V svetu je z gensko spremenjenimi (GS) poljščinami posejanih okoli 10 odstotkov kmetijskih površin, največ z GS bombažem in sojo, nekaj manj s koruzo. Največ teh površin je v ZDA, Argentini, Braziliji in Kanadi. V Evropi se kmetijske površine z dovoljenima gensko spremenjenima kulturama, koruzo MON 810 in krompirjem "amfora", zmanjšujejo. Na Švedskem so na primer po dveh letih prenehali z gojenjem GS krompirja "amfora", gojenje koruze MON 810 pa je prepovedano na poljih v Avstriji, Madžarski, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Luksemburgu in v Italiji. V Sloveniji na poljih ne gojimo gensko spremenjene koruze, pa tudi poskusov na poljih ne izvajamo, je pa kar nekaj podjetij, ki proizvajajo gensko spremenjene izdelke v zaprtih prostorih, ali pa se ukvarjajo z raziskavami. 

Označevanje gensko spremenjenih živil in krme
V svetu je vedno več držav, ki v svojo zakonodajo vnašajo določila o jasnem označevanju živil, ki vsebujejo GSO. To je posledica dejstva, da je bil v letu 2011 po dvajsetih letih zahtevnih pogajanj sprejet standard za označevanje gensko spremenjenih živil, Codex Alimentarius. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) z uveljavitvijo tega standarda namreč ne more in ne sme več sprožiti postopkov proti državam, ki bi predpisale obvezno označevanje živil, ki vsebujejo GSO. Kot vemo, je v EU označevanje obvezno za živila z GSO (gensko spremenjeni soja, koruza) in za živila, ki so proizvedena iz gensko spremenjenih poljščin (recimo lecitin, proizveden iz gensko spremenjene soje). Živil živalskega izvora, ki so proizvedena iz mesa živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba označevati.

Na trgu EU so trenutno dovoljene naslednje GS poljščine in izdelki, ki vsebujejo GSO (označeni morajo biti kot "gensko spremenjen organizem" ali "izdelan iz GSO"): GS koruza in izdelki iz nje (npr. koruzno olje, koruzni škrob, glukoza, glukozni sirup, kosmiči), GS soja in izdelki iz nje (npr. sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje), olje iz gensko spremenjene oljne repice (imenovano tudi olje canola), industrijski škrob iz GS krompirja "amfora", celuloza iz GS bombaža, aditivi in krma, izdelani iz prej navedenih surovin, in biomasa za prehrano živali, narejena s pomočjo gensko spremenjenih kvasovk ali bakterij.

Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro. Potrošniki in drugi uporabniki lahko zdravnikom in nadzornim organom prijavijo ali sporočijo možne zdravstvene težave zaradi uživanja gensko spremenjenih živil (npr. alergične reakcije).

Označevanje cvetnega prahu v medu sproža v EU burno razpravo
V Evropskem parlamentu so oktobra razpravljali o označevanju medu, saj lahko ta vsebuje cvetni prah, ki so ga čebele nabrale na gensko spremenjenih rastlinah. Kljub odločitvi Evropskega sodišča, da je cvetni prah sestavina medu in mora biti enako, kot to velja za druge gensko spremenjene sestavine v živilih, označen, pa je večina parlamentarcev podprla predlog Evropske komisije, da cvetnega prahu ni treba označevati, ker je naravna sestavina medu. Zakonodaja tudi pravi, da označevanje ni potrebno, če je v izdelku do 0,9 % GSO, med pa vsebuje od 0,05 do 0,5 % cvetnega prahu. Večina parlamentarcev je tudi menila, da je za industrijo dokazovanje vrste cvetnega prahu v medu stroškovno nesprejemljivo. Z mnenjem večine pa se ni strinjala parlamentarna skupina »Zeleni«, ki je podprla odločitev Evropskega sodišča. Zavedati se moramo, da 40 % medu na trg EU uvozimo od drugje, največ iz Severne in Južne Amerike, kjer je veliko kmetijskih površin, zasejanih s poljščinami z GSO. Skoraj ves kanadski med oljne ogrščice tako izvira iz gensko spremenjene oljne ogrščice. Razprava še ni končana in o tem bomo v reviji še poročali.

Avtorica: Marjana Peterman

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA