Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

30. avgust 2012

Težko je reči, da je glede gensko spremenjenih organizmov (GSO) od leta 2007, ko smo o tem obširneje pisali in izdali zloženko, veliko novega. V svetu se kmetijske površine, na katerih gojijo GSO, počasi povečujejo, povečuje pa se tudi število držav, v katerih gojijo take rastline. V Evropi  za pridelavo in tudi za uporabo GSO v živilih še vedno velja zelo stroga zakonodaja, odobritev za gojenje pa ima zelo malo rastlin, med njimi pa ni sadja.

V trgovinah po Evropi je težko najti živilo iz GSO, ker je splošno mnenje evropskih potrošnikov o takih živilih v večini odklonilno. Zato marsikje opazimo, da so nekatera živila označena z navedbo: "brez GSO". Novost v Sloveniji pa je, da smo letos dobili nov zasebni standard za certificiranje in označevanje živil z znakom "brez genske tehnologije - brez GSO". Podoben standard imajo na primer tudi v Avstriji in Nemčiji, kjer pa so osnovna načela označevanja določena tudi z zakonodajnimi akti.

vip_vip_2Članek v celoti objavljamo v junijski številki (6/2012) revije za potrošnike VIP.

Kmetijske površine na katerih gojijo gensko spremenjene rastline
V svetu pridelujejo največ gensko spremenjenega bombaža in gensko spremenjene soje, sledijo pa koruza, oljna repica, v zadnjih nekaj letih so začeli gojiti še "škrobni" krompir in sladkorno peso. Na Havajih pa že nekaj let gojijo papajo, v ZDA pa še vrsto buč, imenovana »squash«, lucerno  in nageljčke. Na Kitajskem gojijo nekaj gensko spremenjenega riža. V Evropi ni dovoljeno prodajati gensko spremenjene papaje in squasha ter lucerne in riža, medtem ko so nageljčki dovoljeni.

Največ kmetijskih površin (podatek za leto 2010), namenjenih gojenju gensko spremenjenih rastlin in papaje, je v ZDA (17 %), sledijo Argentina ( 16 %), Kanada (13 %), Brazilija (10 %) in Indija z 5 %, v drugih delih sveta pa je zasejanih še 0,38 % kmetijskih površin. V Evropi je dovoljeno gojenje koruze MON 810, pa je tudi t. i."škrobnega krompirja" amflora za industrijsko uporabo, recimo za predelavo v škrob. V zadnjih dveh letih se je precej evropskih dežel oziroma regij opredelilo za območja brez GSO, med njimi je tudi več kot 80 slovenskih občin. Madžarska pa se je kot država odločila, da ne bo gojila gensko spremenjenih rastlin.

Seznam v EU dovoljenih GSO za prodajo v živilih in krmi:
(povzeto iz registra EU: http://ec.europa.eu/food/dyna/gm_register/index_en.cfm):

  • koruza, tudi sladka, koruzno olje, koruzni škrob, glukozni sirup in glukoza iz koruze, koruzni kosmiči;
  • soja, sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje;
  • olje oljne repice (canola);
  • industrijski škrob iz gensko spremenjenega krompirja »amfora«;
  • celuloza iz bombaža;
  • aditivi, proizvedeni iz navedenih surovin;
  • krma, proizvedena iz naštetih surovin;
  • bakterijska in biomasa iz kvasovk za prehrano živali.

Kaj so GSO?
Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so živi organizmi, v katerih je genski material (DNK) spremenjen s pomočjo genskega inženiringa in ne po naravni poti s  križanjem ali naravno rekombinacijo genov. V slovenski zakonodaji je zapisana naslednja definicija: "Gensko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, z izjemo človeka, ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen s postopki, ki spreminjajo genski material drugače, kot to poteka v naravnih razmerah s križanjem ali naravno rekombinacijo'" (Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi  (Uradni list RS 23/2005 UPB-1 in 21/2010).

Več informacij

Zakonodaja
Evropska in tudi slovenska zakonodaja o gensko spremenjenih organizmih je zelo obširna in ureja vse vidike gojenja rastlin in živali, eksperimentiranje z njimi in seveda proizvodnjo in označevanje izdelkov, ki so izdelani iz gensko spremenjenih organizmov ali pa jih vsebujejo. Zakonodaja tudi predpisuje, da mora biti vsak gensko spremenjeni organizem dovoljen – ustrezen organ izda dovoljenje za proizvodnjo (eksperimentalno ali pa tržno) in za prodajo. Seznami GSO, pa tudi podjetij in raziskovalnih ustanov, ki delujejo na področju GSO, so javno dostopni v evropskih registrih.

Označevanje
Označevanje gensko spremenjenih živil in krme  je v EU  predpisano, saj so oznake za potrošnike edina informacija, ki jim omogoči izbiro. Izdelki, ki so gensko_spremenjeni_organizmi_brez_gsoproizvedeni iz GSO, morajo biti označeni z besedami "gensko spremenjen" oziroma "proizveden iz gensko spremenjenega (ime organizma/sestavine)". Pri predpakiranih živilih mora biti jasno in čitljivo označeno, da vsebujejo GSO, ali pa, da so narejena iz GSO. Pri živilih, ki v prodaji niso pakirana, mora biti neposredno ob živilu oznaka GSO.

Kdaj pa uporaba GSO ni označena?
Mesa, mleka, jajc, rib in drugih živil živalskega izvora, živali pa so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti. Prav tako tudi ne fermentiranih izdelkov iz gensko spremenjenih mikroorganizmov (npr. jogurti, siri ali salame). Enako velja za živila, pri katerih so bili v proizvodnji uporabljeni encimi (na primer encimsko pridobljen glukozni sirup iz škroba), izdelani s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov.  Danes tudi kar nekaj vitaminov izdelujejo z uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov (vitamin C, A, nekateri vitamini B-kompleksa). Tudi teh vitaminov ni treba označiti, da so proizvedeni s gensko_spremenjeni_organizmi_gen_freipomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov, ker so vitamini le proizvod in ne GSO.  Označevanje tudi ni potrebno za živilo oziroma krmo, ki vsebuje največ 0,9 % dovoljenega gensko spremenjenega organizma, pod pogojem, da je njegova prisotnost v izdelku naključna in tehnično neizogibna. To pa mora proizvajalec tudi dokazati.

Oznake "brez GSO"
V Evropi je kar nekaj živil  in krme označenih z napisom: "Proizvedeno brez genske tehnologije ali inženiringa", oziroma na kratko "Brez GSO". V Nemčiji, Avstriji  in Franciji so načela takega označevanja predpisana na državni ravni,  v Italiji pa je to oblika zasebnega standarda, katerega izvajanje pri pridelovalcih in proizvajalcih ter trgovcih nadzoruje certifikacijska organizacija in s tem potrjuje, da je označevanje s trditvijo: "brez GSO" resnično.

gensko_spremenjeni_organizmi_jogurt_etiketaV Sloveniji smo letos dobili zasebni standard, ki ga je razvil Inštitut za kontrolo in certifikacijo - IKC v Mariboru. Živila se lahko označujejo z trditvijo:  "Brez GSO - Brez gensko spremenjenih organizmov" le takrat, ko od kmeta do trgovske police v živilu preverjeno ni gensko spremenjenega organizma.

Ta standard in oznako "brez GSO" lahko prostovoljno (s pogodbo z IKC) uporabljajo pridelovalci-kmetje, tovarne krmil, trgovci-dobavitelji surovin in sestavin ter živilska industrija v procesu proizvodnje živil, preverja pa jih IKC  in  s postopki potrjevanja resničnosti dovoli uporabo trditve "brez GSO" na živilu.

gensko_spremenjeni_organizmi_eko_listVsa ekološka živila, ki imajo certifikat za ekološko živilo z EU znakom za ekološko živilo, po zakonodaji ne smejo biti proizvedena ali pa uporabljati gensko spremenjenih organizmov.

Sklepna ugotovitev
Glede na to, da opremljanje konvencionalnih živil s certifikatom oziroma z znakom "brez GSO" pomeni izziv tudi za druge proizvajalce in trgovce, upamo, da le-ti ne bodo zlorabljali zaupanja potrošnikov s samozvanimi navedbami: "proizvedeno brez GSO". To se že dogaja z navedbami z napisom "brez konzervansov", ki ga večina potrošnikov razume kot "brez aditivov". Bodimo torej pozorni na samozvane oznake in se seznanimo z znaki, ki jim lahko zaupamo.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA