Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Pohištvo in oprema

Že spomladi so dimnikarske službe opozarjale, da so na slovenskem trgu še vedno na prodaj peči na trdno gorivo za centralno ogrevanje, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev glede izpustov. Tržna inšpekcija je potrdila, da so s tem seznanjeni, pristojno okoljsko ministrstvo pa je napovedovalo ukrepe proti potrošnikom, ki bi kupili takšno peč, čemur smo na ZPS nasprotovali, saj menimo, da ti ne bi smeli nositi posledic nakupa neustrezne peči. Zdaj so na ministrstvu napovedali, da bodo poskrbeli, da neustreznih naprav ne bo več mogoče kupiti.

Na trgu tako ne bo več mogoče kupiti klasičnih peči na drva za centralno ogrevanje, ki ne omogočajo uplinjevalne tehnike zgorevanja in niso opremljene s tipalom za zgorevalni zrak (tako imenovana lambda sonda) ali s katerim drugim elektronskim sistemom, ki izboljšuje postopek zgorevanja. Z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16 in 17/18) in tudi z novim Zakonom o dimnikarskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/2016) se je namreč področje nadzora kurilnih naprav med drugim usmerilo v izboljševanje kakovosti zraka, zato dimnikarji pri prvem pregledu (po vgradnji) preverijo doseganje emisij.

Doseganje emisij najprej preverijo na podlagi dokumentacije. Kadar iz dokumentacije posamezne na novo vgrajene naprave ali njenega na novo vgrajenega dela izhaja, da ta ne izpolnjuje osnovnih zahtev, ali ko dokumentacija ni na voljo oziroma ne obstaja, dimnikarska družba o ugotovitvah obvesti Tržni inšpektorat RS, ki nato svoje ugotovitve pošlje Inšpektoratu RS za okolje in prostor. Ta lahko odredi odpravo pomanjkljivosti, v primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi ali premoženje večje vrednosti pa lahko prepove uporabo male kurilne naprave. V zadnjem primeru lahko inšpektor odredi prepoved uporabe kurilne naprave na podlagi prijave dimnikarske družbe, brez predhodnega zaslišanja uporabnika kurilne naprave.

Pet korakov za zmanjšanje škodljivih emisij
Prvi in pomemben korak pri doseganju ciljev zmanjšanja škodljivih emisij je, da potrošnik kupi kurilno napravo, ki kot tipski proizvod dosega predpisane in pričakovane vrednosti emisij in izkoristkov. Potrošnik se o nakupu primerne kurilne naprave prepriča s priloženim potrdilom o skladnosti (certifikatom), ki mu ga je prodajalec dolžan dati na voljo. Drugi pomemben korak je pravilna vgradnja kurilne naprave, tretji kurjenje z ustreznim gorivom, četrti pravilno kurjenje in peti redno vzdrževanje kurilne naprave.

Nadzor nad dajanjem naprav na trg
Nemalo potrošnikov je bilo ob prvem dimnikarskem pregledu neprijetno presenečenih, saj jim je dimnikarska služba izdala negativni zapisnik za novo peč, ki ni izpolnjevala predpisanih zahtev glede izpustov. Kako se je lahko takšna naprava sploh znašla na trgu in kdo bo potrošniku povrnil stroške za odpravo pomanjkljivosti ali celo za nakup nove, ustrezne kurilne naprave?

Nadzor nad dajanjem malih kurilnih naprav na trg je sicer v pristojnosti Tržnega inšpektorata RS. Ta izvaja nadzor nad izvajanjem določb, ki se nanašajo na ceno dimnikarskih storitev, in nad tem, ali so male kurilne naprave skladne s predpisi, ki urejajo tehnične zahteve za proizvode in splošno varnost proizvodov. Na inšpektoratu ob tem poudarjajo, da so predpisi, ki določajo zahteve za emisije, v Sloveniji strožji kot v nekaterih državah članicah EU. Lahko se torej zgodi, da potrošnik kupi malo kurilno napravo v državi članici, vendar ta po svojih karakteristikah ni primerna za vgradnjo oziroma uporabo v Sloveniji.

Na Eko skladu redno posodabljajo seznam kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje, za katere je mogoče pridobiti sredstva Eko sklada in za katere ima sklad vso potrebno tehnično dokumentacijo, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev aktualnih javnih pozivov.

Na sestanku, ki ga je letos poleti na pobudo ZPS in sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije sklicalo ministrstvo za okolje in prostor, nanj pa je povabilo tudi predstavnike vseh v predpise vključenih inšpekcij (tržne, okoljske ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami), so predstavniki ministrstva dejali, da bodo poskrbeli, da neustreznih kurilnih naprav ne bo več mogoče kupiti, skupaj s strokovnimi združenji pa bodo tako monterjem kot uporabnikom posredovali jasno sporočilo o ustreznih kurilnih napravah. Kaj pa do takrat preostane potrošniku, ki mu je dimnikarska služba izdala negativni zapisnik o prvem pregledu naprave?

Od 60 do 100 evrov globe
Če kurilna naprava presega predpisane mejne vrednosti izpustov dimnih plinov, dimnikar predlaga lastniku rok za odpravo pomanjkljivosti.

Če izpustov ni mogoče spraviti v predpisane okvirje, Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav od lastnika zahteva menjavo peči ali vgradnjo dodatne naprave za čiščenje dimnih plinov.

Če lastnik ne izpolni dimnikarjevih navodil, ga mora ta prijaviti pristojni inšpekciji, ki lahko ponovi zahtevo po odpravi pomanjkljivosti, v najslabšem primeru pa prepove uporabo naprave. Če jo lastnik kljub temu uporablja, mu lahko inšpektor izreče globo v višini od 60 do 100 evrov.

Kaj sledi negativnemu zapisniku dimnikarske službe?
Dimnikar v zapisniku predlaga roke za odpravo pomanjkljivosti, ki so glede na nujnost odprave pomanjkljivosti naslednji:

  • takoj, če gre za veliko nevarnost in nadaljnja uporaba naprav ni sprejemljiva;
  • 7 dni, če gre za veliko nevarnost;
  • 30 dni, če gre za manjšo nevarnost;
  • 6 mesecev, če pomanjkljivosti ne pomenijo neposredne nevarnosti;
  • eno leto oziroma do naslednjega pregleda, če gre za pomanjkljivosti, ki neposredno ne vplivajo na neoporečno vgradnjo in varno obratovanje naprav.

Uporabnik mora takoj po odpravi pomanjkljivosti, ki so pomenile veliko nevarnost, oziroma v roku 10 dni po odpravi drugih pomanjkljivosti pozvati dimnikarsko družbo k ponovnemu pregledu. Gre za tako imenovani kontrolni pregled, s katerim se ugotavlja, ali so bile pomanjkljivosti res odpravljene. Vsi podatki o odpravljenih pomanjkljivostih se vnesejo tudi v evidenco izvajanja dimnikarskih storitev. Če se izkaže, da uporabnik pomanjkljivosti ni odpravil, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.

Kaj storiti, če se z zapisnikom ne strinjate?
Če se uporabnik ne strinja z vsebino zapisnika, lahko nanj v roku 30 dni od prejema poda pripombe, ki jih mora utemeljiti in za navedbe predložiti dokazila. Na ugovor mu mora dimnikarska družba odgovoriti. Če uporabnik odgovora ne prejme ali se z odgovorom ne strinja in še vedno meni, da so predlagani ukrepi neutemeljeni, lahko v roku 15 dni od prejema odgovora ali v roku 15 dni od preteklega roka za odgovor na pripombe vloži pritožbo pri pristojni inšpekciji.

Mejna koncentracija celotnega prahu:

  • 90 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo premog,
  • 100 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki, razen briketov ali peletov,
  • 60 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če so trdno gorivo briketi ali peleti.

Mejna koncentracija ogljikovega monoksida:

  • 1000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki, razen briketov ali peletov;
  • 800 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če so trdno gorivo briketi ali peleti;
  • 500 mg/m3 za nazivno toplotno moč 500 kW ali več, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki ali briketi ali peleti.

Računska vsebnost kisika

  • v dimnih plinih male kurilne naprave: 13 odstotkov.

Če uporabnik po preteku roka, določenega v zapisniku, dimnikarske družbe sploh ni pozval k h kontrolnemu pregledu, ga bo ta pisno pozvala, da ji v roku 7 dni sporoči, ali je odpravil predlagane pomanjkljivosti. Če uporabnik sporoči, da pomanjkljivosti ni odpravil oziroma se na poziv ne odzove, dimnikar o tem takoj obvesti pristojno inšpekcijo.

Na Eko skladu redno posodabljajo seznam kurilnih naprav na lesno biomaso za centralno ogrevanje, za katere je mogoče pridobiti sredstva Eko sklada in za katere ima sklad vso potrebno tehnično dokumentacijo, ki izkazuje izpolnjevanje pogojev aktualnih javnih pozivov.

Toplotne črpalke: moteči hrup in vibracije
Toplotne črpalke so energijsko in ekološko učinkovit način ogrevanja, zato ne preseneča, da se njihova uporaba za ogrevanje prostorov in sanitarne vode v moteci hrup in vibracije topotne-crpalke2gospodinjstvih močno povečuje. S tem pa tudi hrup in vibracije, ki jih toplotna črpalka med delovanjem oddaja v okolje, kar je lahko moteče tako za lastnika kot bližnje sosede.

Medtem ko je izvedbe zemlja/voda in voda/voda, ki običajno stojijo v kurilnici, mogoče dobro zvočno izolirati, ima večina toplotnih črpalk zrak/voda zunanjo enoto, katere hrup se širi v okolico. Ko govorimo o hrupu toplotne črpalke, uporabljamo dva izraza: zvočno moč in zvočni tlak. V prvem primeru govorimo o računski vrednosti hrupa v vseh smereh, ki se določa na podlagi predpisanih meritev. Zvočni tlak pa nastane povsod, kjer izvor hrupa povzroči valovanje, to pa spremeni zračni tlak – večja kot je sprememba zračnega tlaka, bolj je takšen hrup neprijeten za naša ušesa. Povedano drugače: zvočni tlak je tista vrednost hrupa, ki jo tudi v resnici občutimo in je vedno odvisna od razdalje do izvora hrupa.

Glavni vir hrupa in vibracij pri izvedbah zemlja/voda in voda/voda je kompresor v notranji enoti. Manj kakovostna naprava lahko s svojim delovanjem moti stanovalce, še zlasti, če je kurilnica preblizu spalnih prostorov. Podobno velja za toplotne črpalke zrak/voda brez zunanje enote, ki imajo v notranji enoti tako kompresor kot tudi ventilator, čeprav so kompresorji, ki jih vgrajujejo v notranje enote, praviloma tišji od tistih, ki jih proizvajalci vgrajujejo v zunanje enote. Pri izvedbah zrak/voda hrup poleg kompresorja povzroča še ventilator oziroma ventilatorji. Za vse izvedbe pa velja, da so za čim manj hrupa in čim manj vibracij ključni konstrukcijske rešitve, material in ohišje.

Dobro je vedeti

  • Zunanje enote močnejše toplotne črpalke zrak/voda (11 kW ali več) ni priporočljivo namestiti na steno (zid), še zlasti ne, če so za njo spalni prostori, saj se bodo vibracije, ki se pojavijo pri vklopu naprave, prenašale v notranjost.
  • Kataloški podatek o hrupu predvideva postavitev zunanje enote tako, da tri metre okrog nje ni nobene ovire, a v praksi je največkrat oddaljena le pol metra, morda meter od objekta, kar je povezano z več hrupa. Če stoji na notranjem vogalu hiše, se lahko zvočni tlak poveča za šest decibelov, med stenami v obliki črke U pa tudi za devet decibelov.
  • Betonska tla pod zunanjo enoto in betonski zidovi okrog nje odbijajo zvočne valove, ki se nato ojačani širijo okrog enote. Podstavek mora biti strokovno izveden, pri montaži nanj pa uporabljene protivibracijske podložke. Hrup zmanjšujejo tudi travnate površine, grmičevje in drevesa okrog zunanje enote.
  • Hrup je mogoče ublažiti tudi z namestitvijo ustreznega ohišja, pri čemer je treba paziti, da ta ne ovira pretoka zraka skozi napravo.
  • Toplotna črpalka, ki deluje z radiatorskim sistemom, mora dosegati višje temperature kot pri nizkotemperaturnem talnem ogrevanju, zato deluje pri višjih tlakih kompresorja in je glasnejša.
  • V primerjavi s klasičnimi split izvedbami so naprave s kompaktno zunanjo enoto in izvedbe z ločenim uparjalnikom za približno deset decibelov tišje.
  • Koliko hrupa bo povzročala toplotna črpalka zrak/voda, je odvisno tudi od pravilnega dimenzioniranja naprave glede na potrebe stavbe, od moči, pri kateri naprava deluje, razdalje med zunanjo in notranjo enoto ter od kakovosti montaže.

Preverite podatke o hrupnosti
Pri nakupu toplotne črpalke bodite pozorni na deklarirane podatke o hrupnosti. V katalogih in splošnih informacijah boste najverjetneje zaman iskali podatek o hrupu naprave pri njeni maksimalni moči. Običajno je naveden zgolj podatek o hrupu pri nominalni moči, ki je v območju od 50 do 70 odstotkov maksimalne moči. Nemško združenje za toplotne črpalke pa denimo na svoji spletni strani (www.waermepumpe.de/schallrechner) navaja podatke o maksimalnem hrupu za posamezne modele toplotnih črpalk 38 proizvajalcev.

Vrednosti za največji dovoljeni hrup so v slovenskih predpisih zelo ohlapno opredeljene. Za sprejemljive ravni sta odločilni klasifikacija in lokacija objekta. Tako v bivalnih naseljih hrup ponoči ne sme presegati 45 dB, pri čemer se upošteva maksimalni hrup toplotne črpalke in ne zgolj tisti, ko naprava deluje z zmanjšano močjo. Proizvajalci sicer na podlagi izkušenj zagotavljajo, da delovanje naprave uporabnika ne moti, če raven zvočnega tlaka na razdalji enega metra ne presega 60 dB.

Avtorici: Barbara Primc, Tea Žnidaršič

LogoSkupni2C

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA