Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Pohištvo in oprema

Velike razlike v ceni, večinoma z razlogom! Klimatske naprave so v vročih poletnih dneh in nočeh najbolj učinkovit način hlajenja, v prehodnih obdobjih pa se izkažejo tudi kot energijsko učinkovit način ogrevanja. Na testu smo preizkusili, kako učinkovite so stenske klimatske naprave z ločenima zunanjo in notranjo enoto z močjo 2,5 in 3,5 kW. Zmagovalka tokratnega testa v razredu 2,5 kW je cenejša tako od drugo- kot tretjeuvrščene, pri čemer je za učinkovitost edina dobila oceno zelo dobro.


Tako kot vse izdelke, ki jih ocenjujemo v potrošniških testih, smo tudi klimatske naprave kupili kot običajni potrošniki. Po temeljitem preverjanju rezultate združujemo v naslednjem kategorije (v oklepaju so njihove obtežitve):

Učinkovitost (65 %)
Hrupnost (35 %)
Večstranskost (10 %)
Priročnost (10%)
Hrupnost (10%)

V razredu 3,5-kilovatnih naprav je bil testiran tudi izdelek slovenskega proizvajalca, ki je za učinkovitost dobil oceno povprečno, skupna ocena pa je bila za tretjino nižja od prvouvrščenega modela.

Zmagovalec testa med 2,5-kilovatnimi klimatskimi napravami, Daikinov model, se je še posebej izkazal pri hlajenju in sušenju zraka, kar je zelo dobrodošlo spomladi in na začetku poletja, ko še ni (pre)vroče, v marsikaterem stanovanju pa imajo težave s prekomerno vlago. Preostali modeli v tem razredu so pri tem testu dobili zgolj oceno povprečno, dva celo pomanjkljivo. Nič bolje se pri učinkovitosti sušenja zraka niso odrezali modeli v močnejšem razredu.

Najbolje ocenjena Daikinova klima učinkovito ogreva tudi pri zunanji temperaturi dve stopinji Celzija. Njena pomanjkljivost je visoka cena (je namreč daleč najdražja med vsemi preizkušenimi), tudi zato bi od nje pričakovali nekoliko manj glasno delovanje.

Sezonski izkoristek pri hlajenju pri modelu 2,5-kilovatnem modelu Mitsubishi Electric, ki se je uvrstil na drugo mesto, je celo boljši od prvouvrščenega Daikinovega, a ima po drugi strani slabši sezonski izkoristek pri ogrevanju. Najboljši sezonski izkoristek pri hlajenju je sicer dosegla tretjeuvrščena naprava, prav tako znamke Mitsubishi Electric.

Preverite rezultate v primerjalniku

favicon Rezultati za vse klimatske naprave (135)

favicon Rezultati za klimatske naprave, ki so na voljo v Sloveniji (44)
Komentarji, pripombe, vprašanja? Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Pri nakupu preverite vrednosti na energijski nalepki 
Kazalnik EER (energy efficiency ratio) na energijski nalepki nam pove, kako učinkovita je klimatska naprava med hlajenjem – višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost.

Kazalnik COP (coefficient of performance) odraža učinkovitost pri ogrevanju – tudi tu velja, da višja vrednost pomeni boljšo učinkovitost. COP 5,8 denimo pomeni, da pri porabi 1 kW energije dobimo 5,8 kW izhodne toplote.

Kazalnik SEER (seasonal energy efficiency ratio) odraža sezonski izkoristek klimatske naprave za hlajenje. Razlika med SEER 9,5 in 5,1 pomeni, da boljša naprava v enakih razmerah porabi skoraj dvakrat manj energije.

Kazalnik SCOP (seasonal coefficient of performance) kaže sezonsko učinkovitost pri ogrevanju. SCOP 5,9 pomeni, da bo klimatska naprava v ogrevalni sezoni iz 1 kW vnesene energije (elektrike) v povprečju ustvarila 5,9 kW toplote.

Za učinkovito delovanje nujno redno vzdrževanje
Ne glede na ocene na testu za vse klimatske naprave velja, da sta za pravilno in učinkovito delovanje nujna redno vzdrževanje in čiščenje. Enkrat na leto je treba očistiti filtre, skozi katere potuje zrak. Zamašeni filtri namreč povečajo rabo energije za pet do 15 odstotkov, poleg tega so glavni krivec za slabše delovanje in neprijetne vonjave, saj zadržijo največji del umazanije, prahu in mikroorganizmov.

Servis je priporočljivo opraviti vsako leto, nekateri ponudniki v primeru rednega servisiranja dveletno garancijo podaljšajo na pet let.

Običajno pred začetkom `hladilne´ sezone obvestijo svoje kupce, da je čas za redni servis klimatske naprave. Večina jih ponudi akcijsko ceno – za redni servis je tako treba odšteti okrog 55 evrov z vključenim DDV.

Kako smo testirali
V akreditiranem laboratoriju smo opravili vrsto preizkusov. Med drugim smo primerjali zmogljivost hlajenja in ogrevanja s tisto, ki jo navaja proizvajalec, pri čemer smo temperaturo in pretok zraka izmerili na sedmih različno oddaljenih točkah na različnih višinah. Na ta način smo dobili tudi oceno razporeditve zraka v sobi.

Učinkovitost (65 odstotkov): Učinkovitost klimatske naprave smo preizkusili pri različnih zunanjih temperaturah tako med hlajenjem (pri 35, 30, 25 in 20 °C) kot tudi med ogrevanjem (pri 2, 7 in 12 °C). Izmerili smo zmogljivost hlajenja oziroma ogrevanja, in čas, ki je bil potreben, da je bila dosežena želena temperatura. Na končno oceno so med drugim vplivali še kazalnika SEER (sezonski izkoristek pri hlajenju) in SCOP (sezonski izkoristek pri ogrevanju), letna poraba energije za hlajenje in ogrevanje ter poraba energije v stanju pripravljenosti.

Hrupnost (10 odstotkov): Za uporabnika je pomemben podatek, kako hrupna je klimatska naprava, zato smo izmerili glasnost zunanje in notranje enote med delovanjem. Pri zunanjih enotah najbolje ocenjenih testiranih modelov z močjo 2,5 kW smo izmerili od 59 do 61 dB, medtem ko so notranje delovale v razponu od 54 do 58 dB. Pri klimatskih napravah z močjo 3,5 kW smo izmerili od 60 do 65 dB (zunanja enota) oziroma od 57 do 60 dB (notranja enota).

Vsestranskost (10 odstotkov): Zanimale so nas tudi tiste lastnosti, ki jih proizvajalci morda sploh ne poudarjajo – ali naprava zmore delovati v načinu z manjšo porabo energije, ali lahko deluje samo ventilator, ali prikazuje temperaturo v prostoru (ali zgolj nastavljeno temperaturo), kakšna je največja razdalja med zunanjo in notranjo enoto. Zanimivo, da je prvouvrščena klima na testu tukaj dobila le oceno dobro, medtem ko so bili zelo dobro ocenjeni nekateri nižje uvrščeni modeli istega proizvajalca.

Priročnost (10 odstotkov): Za navdušence nad sodobno tehnologijo, ki takoj usvojijo rokovanje z vsako, še tako zapleteno napravo, priročnost najverjetneje ne igra nobene vloge. Za običajnega uporabnika pa je nadvse pomembno, da lahko nastavitve klimatske naprave spreminja tudi brez vsakokratnega brskanja po navodilih za uporabo.

Navodila za uporabo (5 odstotkov): Včasih se nam zdi, da bi za razumevanje navodil za uporabo marsikakšnega izdelka potrebovali poseben priročnik, zato smo preverjali tudi popolnost in razumljivost klimatski napravi priloženih navodil.

Kaj vključuje osnovna montaža klimatske naprave?
Klimatsko napravo je najbolje kupiti skupaj z montažo. Ne samo zaradi ugodnejše davčne stopnje, ampak predvsem zato, ker mora biti nameščena na ustrezno mesto in pravilno, da bo delovala učinkovito. Za osnovno montažo je treba odšteti okrog 240 evrov brez DDV. Cena običajno vključuje preprosto nadometno montažo z nadometnimi kanali do pet metrov razdalje med notranjo in zunanjo enoto ter z enim prebojem do 40 centimetrov debelega zidu, brez uporabe dvigala:

  • montaža zunanje enote na fasado do višine štirih metrov oziroma montaža na balkon ali pod okensko polico,
  • en preboj zidu (za dodatni preboj je treba skupaj z davkom odšteti okrog 20 evrov)
  • izdelava do štiri metre dolge plinske cevne in električne povezave med enotama z nadometnimi kanali (za vsak dodaten razvod med enotama je treba za vsak nadaljnji meter skupaj z davkom odšteti okrog 20 evrov),
  • odvod kondenza iz notranje in zunanje enote na podlagi prostega padca do pet metrov,
  • montaža notranje enote,
  • priklop na obstoječo električno napeljavo v dolžini do pet metrov,
  • dobava in montaža nosilne konzole za zunanjo enoto klimatske naprave,
  • vakuumiranje, polnjenje sistema, zagon s preizkusom delovanja,
  • drobni in montažni material.

Naš nasvet

    • Zunanje enote ne nameščajte v bližino oken spalnih prostorov ali v neposredno bližino oken najbližjega soseda – tako vas kot njega bo motil hrup delovanja.
    • Zunanja enota naj bo nameščena na ustrezne nosilne konzole s kakovostnimi protivibracijskimi vložki, ki preprečujejo prenos tresljajev na zid objekta. Poleg tega naj bo čim bolj zaščitena pred neposrednim sončnim obsevanjem, ki poveča rabo energije za približno deset odstotkov.
    • Okrog zunanje in notranje enote mora biti dovolj prostora za neovirano kroženje zraka.
    • Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna in vrata v prostoru zaprta. Tako ji ne bo treba delovati s polno močjo.
    • Prostorov naj ne bi ohlajali pod 25 °C. Priporočljivo je, da razlika med zunanjo temperaturo in tisto v prostorih ni večja od šest stopinj Celzija. V prvi vrsti zaradi zdravja, pa tudi zaradi porabe energije – vsaka stopinja nad 25 °C pomeni 6–8-odstotni prihranek električne energije.

Članek iz revije ZPStest 5/2019

Na lanskem testu klimatskih naprav je bila najbolje ocenjena 2,5-kilovatna naprava, ki je bila tudi z naskokom najdražja – za nakup skupaj z montažo je bilo treba odšteti dobrega tisočaka več od drugouvrščene. Zmagovalka tokratnega testa v enakem razredu je cenejša tako od drugo- kot tudi tretjeuvrščene, pri čemer je za učinkovitost edina dobila ocena zelo dobro.

Potrošniške organizacije smo tudi tokrat preverjale učinkovitost stenskih klimatskih naprav z močjo 2,5 in 3,5 kW. Na testu je bilo 25 modelov, v preglednici objavljamo rezultate tistih, ki jih je mogoče kupiti pri nas, medtem ko lahko rezultate vseh testiranih naprav najdete v primerjalniku na naši spletni strani.

Zmagovalka testa v razredu z močjo 2,5 kW je klimatska naprava proizvajalca LG, ki je edina med vsemi testiranimi dobila oceno zelo dobro za učinkovitost. Model istega proizvajalca na repu lestvice je dobil zgolj oceno povprečno, prav tako zadnjeuvrščeni Samsungov, preostali pa dobro. V močnejšem razredu nobena naprava ni bila ocenjena zelo dobro, kar je razumljivo, saj za delovanje porabijo več energije. Vseeno bi pričakovali, da bo dobro ocenjena več kot le ena naprava v tem razredu – z izjemo zmagovalnega modela Mitsubishi Electric so namreč za učinkovitost vsi dobili zgolj povprečno oceno.

Glede na to, da se za nakup klimatske naprave še vedno v prvi vrsti odločamo zaradi njene osnovne funkcije – hlajenja, je zanimivo, da je na tem delu testa med 2,5-kilovatnimi napravami oceno zelo dobro dobil le zmagovalni model proizvajalca LG. Zadnjeuvrščena v tem razredu sta dobila oceno povprečno, preostali dobro. V močnejšem razredu najboljše ocene za hlajenje ni dobil noben model, dobro pa samo prvouvrščeni Mitsubishi Electric, medtem ko so bili preostali ocenjeni povprečno (le zadnjeuvrščena Samsungova klimatska naprava je dobila oceno pomanjkljivo).

Nekoliko bolje so se šibkejše naprave odrezale pri testiranju funkcije ogrevanja, kar je dobrodošla infomacija za vse, ki nameravajo s klimatsko napravo pozimi prostor po potrebi dogrevati, v prehodnih obdobjih pa jo uporabljati kot edini vir ogrevanja. Oceno zelo dobro so na tem delu testa dobile tri 2,5-kilovatne naprave – LG, Daikin in Mitsubishi Electric. Pri močnejših napravah je z oceno dobro izstopal le zmagovalni model Mitsubishi Electric, medtem ko so preostali dobili le oceno povprečno.

Razporeditev temperature in pretok zraka
Udobje v prostoru, ki ga bodisi hladimo bodisi ogrevamo s klimatsko napravo, je v veliki meri odvisno od razporeditve temperature in pretoka zraka, zato je zelo dobrodošlo, da ima naprava možnost različnih nastavitev jakosti in usmeritve zračnega toka. Prav nič si namreč ne želimo, da bi hladen zrak pihal neposredno v nas.

Na testu smo na sedmih različno oddaljenih točkah na različnih višinah v prostoru izmerili temperaturo in pretok zraka. V razredu 2,5 kW je bila pri hlajenju temperatura zraka najbolj enakomerno porazdeljena pri drugouvrščeni Daikinovi napravi, ki je dobila oceno zelo dobro, medtem ko je bila zmagovalka testa ocenjena dobro. V močnejšem razredu so vse naprave dobile oceno dobro. Topel zrak je bil pri 2,5-kilovatnih napravah najbolj enakomerno porazdeljen pri prvo- in tretjeuvrščeni, ki sta dobili oceno zelo dobro. Zadnja na lestvici se je odrezala povprečno, preostale pa dobro. Zelo dobro oceno je na tem delu testa dobila tudi 3,5-kilovatna Panasonicova naprava, medtem ko je zmagovalka v tem razredu dobila oceno dobro.

Med preizkusi, ki smo jih opravili na testu, velja omeniti še preverjanje glasnosti med delovanjem – pri zunanjih enotah modelov z močjo 2,5 kW smo izmerili od 57 do 61 dB, medtem ko so notranje delovale v razponu od 54 do 59 dB. Pri klimatskih napravah z močjo 3,5 kW smo izmerili od 61 do 65 dB (zunanja enota) oziroma od 55 do 60 dB (notranja enota).

Pri ocenjevanju vsestranskosti klimatskih naprav (ali naprava prikazuje temperaturo v prostoru ali zgolj nastavljeno temperaturo, ali lahko deluje v načinu z manjšo porabo energije ipd.) je prvouvrščena med 2,5-kilovatnimi napravami dobila le oceno dobro, zelo dobro pa oba Daikinova modela na drugem in tretjem mestu.

Ni vseeno, kam namestimo klimatsko napravo
Tako za notranjo kot zunanjo enoto velja, da morata biti nameščeni na ustrezno mesto in pravilno, da bo klimatska naprava učinkovito delovala. Tako bo prej in lažje dosegla ustrezno temperaturo v prostoru, posledično pa porabila manj energije. Na splošno velja, da naj bi bila razdalja med obema enotama čim krajša.

  • Če je le mogoče, notranjo enoto namestimo v prostor, ki je najbolj izpostavljen soncu oziroma vročini. Ko bo ta ohlajen, bo tudi v drugih prostorih prijetneje.
  • Bližina virov toplote ni ustrezno mesto za namestitev notranje enote, saj ima ta vgrajen termostat, po katerem se ravna pri vzdrževanju nastavljene temperature. Če termostat zazna toploto, ki se širi na primer od bližnjega štedilnika, bo naprava delovala, četudi je prostor morda že ustrezno ohlajen.
  • Namestitev notranje enote nad vrati, ki se pogosto odpirajo, ni najboljša odločitev. Vsakokrat, ko se bodo vrata odprla, bo začela pospešeno delovati.
  • Pretok zraka v bližini notranje enote mora biti neoviran. V nasprotnem primeru bo njen izkoristek slabši. Torej ne nad omaro, za zaveso ali v ozek hodnik.
  • Namestitev notranje enote na hodnik z namenom, da bi se "rešili" vročine v vseh sobah, v katere vstopamo s hodnika, ne bo obrodila želenih rezultatov, še zlasti, ker hodnik običajno ni neposredno izpostavljen vročim sončnim žarkom. Klimatska naprava bo tako razmeroma hitro ohladila hodnik na nastavljeno temperaturo in se izključila, v preostalih prostorih pa bo še vedno (pre)vroče. Znižanje nastavljene temperature zgolj poveča porabo energije in poslabša izkoristek naprave, pogosto izklapljanje pa lahko skrajša njeno življenjsko dobo.
  • Pri namestitvi zunanje enote se izogibajte bližini spalnih prostorov (vaših in sosedovih). Medtem ko se boste vi v vročih poletnih večerih hladili s klimatsko napravo, bo morda sosed želel spati pri odprtem oknu.
  • Tudi za zunanjo enoto velja, da mora zrak okrog nje neovirano krožiti. Ozke niše in mesta nasproti zidu ali balkonske ograje zato ne pridejo v poštev.

Avtorica: Barbara Primc

clear

Avtorica: Barbara Primc

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA