Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

CLEAR 2.0
CLEAR 2.0
07. oktober 2019

Kljub vsem energentom, ki so na voljo, letna poraba drv za ogrevanje prostorov, sanitarne vode in za kuhanje v slovenskih gospodinjstvih presega milijon ton. Pred začetkom kurilne sezone nas je zato zanimalo, kakšna je kakovost drv na slovenskem trgu. Predvsem smo želeli preveriti, ali so ustrezno suha, saj to vpliva na učinkovitost zgorevanja in s tem na večje onesnaženje zraka.

Čeprav je v Sloveniji veliko manjših ponudnikov, pri katerih je drva mogoče kupiti tudi ceneje, smo jih sami namenoma kupili v trgovskih centrih in spletnih trgovinah, ki imajo skladišča na različnih koncih države. Konec avgusta smo tako kupili osem vzorcev bukovih drv, od tega šest v paletah in dva v mrežasti vreči.

Zapletlo se je že pri naši želji, da kupimo suha drva, ki jih lahko takoj začnemo uporabljati, a povsod niso bila na voljo. V Bauhausu na ljubljanskem Rudniku, denimo, so imeli drva, ki v njihovem pokritem, a zračnem skladišču stojijo eno leto in jih prodajajo kot sveža. Po drugi strani so nam v spletni trgovini Drva na dom kot suha prodali drva, ki se "na odprtem skladiščnem prostoru sušijo pet mesecev in so primerna za takojšnjo uporabo". Pet mesecev sušenja na prostem je vsekakor premalo, še zlasti, če so palete nepokrite oziroma nezaščitene pred dežjem, kar smo na njihovem skladiščnem prostoru videli na lastne oči.

Cene se od ponudnika do ponudnika razlikujejo, saj imajo eni na voljo drva na paletah dimenzij 1 x 1 m³, drugi 1 x 1,7 m³ ali 1 x 1,8 m³. Potem je tu še strošek dostave, ki ga nekateri že vključijo v ceno, drugi ga obračunajo posebej glede na oddaljenost kraja dostave. Za veliko paleto smo tako vključno z dostavo odšteli od 160 do 190 evrov, za tisto, ki smo jo prevzeli sami in v kateri naj bi bila `premium suha bukova drva´, pa kar 210 evrov. Za malo paleto smo skupaj z dostavo odšteli od 95 do 132 evrov, za drva v mrežasti vreči (0,03 m³) pa od 3,29 do 3,99 evra. Če ceno brez prevoza preračunamo na kubični meter, smo največ odšteli za drva v Merkurju, najmanj pa za tista, ki smo jih kupili v murskosoboškem Obiju. Kot zanimivost omenimo, da so bila Merkurjeva drva dražja celo od tistih v vreči.

V sredini palete drobna drva in trske
Preden smo se lotili merjenja vlažnosti drv (z namenskimi merilniki, ki jih lahko kupi običajen potrošnik, in v laboratoriju, a o tem v nadaljevanju), smo dostavljena drva `ocenili na pogled´. Drva v mrežastih vrečah so bila na pogled takšna, kot morajo biti, ne nazadnje smo jih v trgovini videli in izbrali sami. Pri nakupu palete pa človek nikoli ne ve, kaj bo dobil na dom. No, mi smo dobili marsikaj.

Čeprav smo ob naročilu poudarili, da želimo srednje debela, narezana na dolžino približno 33 centimetrov, se je denimo v sredini najdražje palete, kupljene v Merkurju na Viču v Ljubljani, `skrival´ kar zajeten kup zelo drobnih drv, tudi trske so bile vmes. Omenjeno paleto so nam sicer pokazali, preden smo jo naložili v svoje vozilo, a pogled nanjo je z vseh strani razkril le zgledno zložena drva ustreznih dimenzij, le na dveh ali treh polenih je bilo opaziti znake trohnobe. Na paletah, ki so nam jih dostavili iz Obija na Rudniku v Ljubljani, Obija v Murski Soboti in Bauhausa na Rudniku v Ljubljani, je bilo polen z vidnimi znaki trohnobe nekaj več. Trohnoba je znak, da se je začela razgradnja lesa, kar znižuje njegovo kurilno vrednost. Ker smo tako sami kot tudi v laboratoriju ocenjevali največ pet polen s palete, rezultatov ne moremo posplošiti na celo paleto, a smo jih kljub temu vključili v preglednico.

Standard SIST EN ISO 17225-5:2014, ki določa kakovostne razrede za drva, namreč opredeljuje, da se delež trohnobe ocenjuje glede na delež kosov z vidno trohnobo v skladovnici ali na paleti. Če v skladovnici ni prisotne (vidne) trohnobe, se lahko vzorec razporedi v kakovostni razred A1. Če je v skladovnici manj kot pet odstotkov polen z vidno trohnobo, se vzorec razporedi v kakovostni razred A2. Če je v skladovnici več kot deset odstotkov takšnih polen, se vzorec razporedi v kakovostni
razred B.

Za kurjenje so primerna drva z največ 20-odstotno vlažnostjo.

Kako zanesljivi so merilniki vlažnosti drv?
Zanimalo nas je, ali lahko potrošnik na kakršen koli način sam preveri, ali so drva, ki jih je kupil, ustrezno suha. Pobrskali smo po spletu in našli kar nekaj merilnikov za `običajno´ rabo. Kupili smo tri znamke: Rothenberger, Stihl in TFA. V vseh priloženih navodilih za uporabo je bilo zapisano, da so merilniki namenjeni le za `domačo rabo pri ljubiteljskih opravilih´ in ne `za uporabo v referenčne namene ali pri uradnih preverjanjih in testiranjih´. Kljub temu smo se odločili, da jih preizkusimo.

Enega (TFA) kljub natančnemu upoštevanju navodil za uporabo in večkratnim poskusom (celo baterije smo zamenjali) sploh nismo mogli vključiti. Tako smo uporabili preostala dva – z vsakim smo po trikrat izmerili vlažnost vsakega polena tako, da smo tipali potisnili v les, na zaslonu pa se je izpisala vlažnost v odstotkih. Polena smo vzeli z različnih delov palete. Medtem ko so rezultati z Rothenbergerjevim merilnikom odstopali za največ en odstotek, so bila odstopanja pri Stihlovem večja, tudi do petodstotna. Poleg tega je Stihlov merilnik nekajkrat »odpovedal« – na zaslonu se je namesto odstotkov izpisal zapis `OL´, kaj pomeni, pa smo v navodilih za uporabo iskali zaman. V preglednici zapisani odstotki so povprečje treh merjenj.
Bolj kot merilnikom, s katerimi lahko vlažnost izmerimo sami, gre zaupati laboratorijskim meritvam, zato smo drva dostavili v laboratorij za lesna goriva na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Vlažnost smo določili po gravimetrični metodi, ki jo opisuje standard SIST EN ISO 18134-1:2015. Po tem postopku se drva najprej razcepi na manjše oziroma drobnejše kose (trske), stehta in nato posuši do absolutno suhega stanja. Po sušenju se razcepljena drva zopet stehta, iz razlike v teži pa se nato izračuna delež vode v lesu (t. j. vlažnost).

Nekako po pričakovanju so se kot najbolj vlažna izkazala Bauhausova drva, ki so jih prodajali kot sveža. S 36,13 odstotka vlage jih nikakor ne bi smeli uporabljati za kurjenje že to sezono. Na to dejstvo nas ob nakupu niso opozorili, prav tako nam niso podali nobenih navodil, kako jih pravilno skladiščiti, da bodo postala ustrezno suha.

Bolj kritično je, da so se za preveč vlažna (27,72 odstotka) izkazala tudi `suha´ drva, ki so nam jih dostavili iz podjetja Drva na dom, prav tako so `premium suha´ drva iz Merkurja bolj vlažna od `polsuhih´ iz murskosoboškega Obija. Vse to dokazuje, da je na trgu en sam velik kaos, potrošnik nikakor ne more vedeti, kaj mu bodo prodali in ali bo drva sploh lahko kuril že v tej sezoni.

Domače meritve so se od laboratorijskih kar precej razlikovale, pa še to ne vedno v isto smer, zaradi česar uporaba teh merilnikov ni ravno najbolj priporočljiva. V našem primeru lahko uporabljenima merilnikoma v dobro štejemo, da sta približno pravilno izmerila, ali so drva dovolj suha, nikakor pa ju ne bi mogli uporabiti za oceno, katera drva so bolj suha.

Vlažna drva – višji stroški ogrevanja
Vsebnost vlage v lesu za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase, kar je v skladu z uredbo o izpustih iz malih in srednje velikih kurilnih naprav. Kurjenje vlažnih drv močno obremenjuje okolje (škodljivi izpusti iz kurilne naprave se povečajo tudi do 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša izkoristek kurilne naprave), povzroča obloge v peči in dimniku, poleg tega vlažna drva slabše zgorevajo in imajo slabši izkoristek energije, zato so stroški ogrevanja višji.

Kliknite na tabelo za povečavo

Tabelo lahko objavite v drugih medijih le z dovoljenjem Zveze potrošnikov Slovenije. Za dovoljenje pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

tabeladrva

Večina onesnaževal pri kurjenju na lesno biomaso se ne sprosti v fazi gorenja, ampak pri vžigu goriva in ko ogenj ugasne. Za zgorevanje z majhnimi izpusti je značilen svetel plamen brez vidnega dima, medtem ko je temen in sajast plamen znak večjih izpustov. Na slabo zgorevanje in s tem onesnaževanje zraka s prašnimi delci kažejo tudi temen dim, ki se vije iz dimnika, in sajaste ter katranske obloge na notranjih površinah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika. Te se lahko v najslabšem primeru tudi vnamejo.

drvanadom drvaObiljeRudnik

Neprimeren skladiščni prostor vpliva na kakovost drv. Razcepljena polena naj bi se sušila v pokritih in zračnih skladovnicah
(levo: skladiščni prostor ponudnika Drva na dom, desno: skladiščni prostor Obija na Rudniku v Ljubljani).

drvabauhaus drvaObi

Na paletah, ki so nam jih dostavili iz Bauhausa na Rudniku v Ljubljani ter Obija v Ljubljani in Murski Soboti, je bilo
polen z vidnimi znaki trohnobe precej. Trohnoba znižuje kurilno vrednost lesa, poleg tega kurjenje vlažnih drv močno
obremenjuje okolje.

Vsemu naštetemu lahko izognete, če se pravočasno pripravite na kurilno sezono in upoštevate priporočila za ustrezno pripravo in kurjenje drv.

  • Drva za naslednje kurilne sezone kupite spomladi, saj pozimi sekan les vsebuje manj vode. Poleg tega imate takrat dovolj časa, da poiščete zanesljivega dobavitelja drv s konkurenčno ceno in pripravite ustrezen prostor za shrambo.
  • Razcepljena polena skladiščite v pokritih in zračnih skladovnicah na sončni legi. Polena, širša od 10 centimetrov, je treba razcepiti.
  • Če je le mogoče, jih zlagajte z večjim razmikom, tako bo pretok zraka večji in sušenje hitrejše.
  • Suhih drv ne shranjujte v kleti.
  • Bukova drva naj bi se sušila dve leti, prav tako drva iz jesena in lesa sadnega drevja, drva iz lipe, breze, jelše in smreke eno do dve leti, hrastova pa dve do tri leta.

Kako zagotoviti čim boljše zgorevanje?
Za čim boljše zgorevanje morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

  • drva morajo biti ustrezno suha (20-odstotna vlažnost ali manjša), nasekana in primerne velikosti;
  • kurilna naprava mora biti pravilno vgrajena v za to primeren prostor, z dovodom zraka in odvodom dimnih plinov;
  • kurilno napravo je treba uporabljati v skladu z navodili proizvajalca.

ZPS2017

ZPS nasvet: kaj storiti, če drva niso ustrezne kakovosti?
Kaj storiti, če vam na dom namesto ustrezno suhih drv želenih dimenzij dostavijo drobna in mokra drva z vidno trohnobo? Prodajalec vam mora pred sklenitvijo pogodbe (ob naročilu drv) na jasen in razumljiv način zagotoviti informacije o glavnih značilnostih izdelka, ki ga kupujete. Njegove izjave o značilnostih izdelka, ki jih je dal z oglaševanjem, predstavitvijo izdelka ali z navedbami na samem izdelku, ga zavezujejo. Če kupljeni izdelek nima navedenih lastnosti in zato ni primeren za normalno rabo, lahko uveljavljate stvarno napako in po lastni izbiri zahtevate ali zamenjavo ali znižanje kupnine ali pa vračilo kupnine.

test lesnih peletov 9 2019 logo

Avtorici: Barbara Primc, Tea Žnidaršič

Zadnje objave

Več objav

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA