Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Okolje in poraba goriva
Okolje in poraba goriva
03. oktober 2018

Avtomobilska industrija je v zadnjih desetih ali petnajstih letih izkazovala svojo moč tudi na področjih, za katera je Evropska komisija menila, da so dobro urejena in regulirana. Načrt zmanjševanja izpustov osebnih avtomobilov se je namreč zaradi uporabe legalnih in nelegalnih bližnjic neslavno sfižil, zato nas v prihodnjih letih čaka prava mala revolucija na področju pogonov. V igro vse bolj vstopajo alternative, kot sta hibridni in električni pogon, v sodelovanju z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC pa smo se vprašali, kako bodo spremembe vplivale na stroške lastništva avtomobila.

V naslednjem desetletju bomo priča konkretnemu zmanjšanju izpustov CO2, pri čemer lahko po vseh aferah, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, upravičeno le upamo, da to zmanjšanje ne bo doseženo samo v laboratoriju, ampak ga bomo občutili tudi potrošniki. Po podatkih Evropske komisije je povprečen izpust CO2 v EU prodanih avtomobilov leta 2017 dosegel zgolj 117 g/km, cilj za leto 2021 pa je 95 g/km. Navedene vrednosti se nanašajo na stari standard merjenja porabe goriva in izpustov (NEDC), ki pa od 1. septembra letos ni več merodajen, saj morajo vsi avtomobili skozi nov standard WLTP, ki je zahtevnejši in bolj prilagojen realni uporabi avtomobilov.

Do manjših izpustov z alternativnimi pogoni
Jasno je, da bodo morali proizvajalci za doseganje ciljev po novem standardu merjenja uporabiti nove tehnologije, kot primer omenimo uporabo sečnine (AdBlue) za čiščenje izpustov iz dizelskih motorjev in uporabo filtra trdnih delcev tudi pri bencinskih motorjih z neposrednim vbrizgom. Zmanjšanje izpustov je mogoče doseči tudi z alternativnimi pogoni, med katerimi se najbolj pogosto omenja avtomobile z električnim motorjem, hibride in priključne hibride. K zmanjšanju izpustov bi lahko pripomogla tudi večja uporaba avtomobilov na različne plinske pogone (tekoči naftni plin LPG, stisnjeni zemeljski plin CNG …), a ti v številnih državah, tudi v Sloveniji, ne dosegajo več kot nekaj odstotkov tržnega deleža.

Kako smo izvajali analizo stroškov lastništva avtomobila?
Pristop k analizi je potekal od spodaj navzgor, kar pomeni, da smo za osnovo vzeli avtomobil brez kakršnega koli pogona, nato pa mu dodajali posamezne dele, kot so pogonski sklop (motor, gorivne celice …), način shranjevanja goriva (baterije, posoda z vodikom …), dodatne stroške, povezane s pogonom, stroške učinkovitosti (»poraba goriva«) in običajno trgovsko maržo. Pri analizi smo upoštevali tudi morebitne posebnosti, povezane s financiranjem (denimo ugodnejša obrestna mera pri nakupu avtomobilov z alternativnim pogonom). Kot osnovno leto smo vzeli 2015, zanj so bili namreč na voljo vsi potrebni podatki.

Za vhodne podatke so pri Element Energy uporabili zanesljive vire, kot so Eurostat, Mednarodna agencija za energijo in študije, opravljene za Evropsko komisijo. Pri tem so upoštevali različne scenarije, običajno pa so izračuni bolj konzervativni kot optimistični. Dober primer so stroški sodobnih tehnologij v avtomobilu, za katere se v praksi vedno znova izkaže, da so tudi za več deset odstotkov nižji, kot so predvidevale analize pred množično uporabo.

Vpliv tehnologij na stroške lastništva
Za potrošnike je bolj od uporabljene tehnologije pomembna informacija o strošku lastništva. BEUC je zato skupaj z organizacijo Element Energy pred časom izvedel poglobljeno analizo, katere glavni namen je bil ugotoviti vpliv novih tehnologij in alternativnih pogonov na stroške lastništva avtomobila. V analizi, pri kateri so s svojimi izkušnjami in predlogi sodelovali še predstavniki avtomobilske industrije (organizacija FIA) in veliki lizingodajalci, so izračunali tudi napoved stroškov za prvega, drugega in tretjega lastnika avtomobila, torej do starosti avtomobila 16 let. Sprva so v analizi upoštevali podatke za celotno EU, pozneje so jih prilagodili nekaterim trgom, tudi Sloveniji.

Subvencije za nova vozila z alternativnim pogonom Naš trg spodbuja potrošnike k nakupu električno gnanih vozil, saj Eko sklad vsak nakup popolnoma električnega avtomobila subvencionira s 7500 evri, hkrati pa omogoča tudi najem bistveno ugodnejšega posojila. Skladno s tem so za slovenskega kupca novega avtomobila nižjega srednjega razreda (VW Golf, Nissan Leaf …) že danes skupni stroški električnega vozila v prvih štirih letih skorajda izenačeni s stroški avtomobila z bencinskim motorjem, a za dobrih sedem odstotkov višji od stroškov avtomobila z dizelskim motorjem. Vse preostale tehnologije so trenutno še dražje, tudi nakup priključnega hibrida (razlika je več kot 10-odstotna), pri katerem sicer Eko sklad sodeluje s subvencijo v višini 4500 evrov.

Analiza tudi kaže, da se bo nakup električnega avtomobila še bolj povrnil drugim in tretjim lastnikom, saj naj bi bili zanje skupni stroški v 16 letih za desetino nižji kot pri dizelskih avtomobilih in celo za petino nižji od avtomobilov z bencinskim motorjem. Ker pričakujemo, da leta 2025 električni avtomobili ne bodo več alternativa, ampak bodo običajna izbira potrošnikov, smo v analizi predvideli, da takrat subvencije Eko sklada ne bodo več na voljo, s čimer se bo strošek lastništva bolj približal preostalim pogonom. Ob tem je treba poudariti, da bodo nova pravila, povezana s povprečnimi izpusti, znižala strošek lastništva tudi za kupce avtomobilov z bencinskim in dizelskim motorjem, saj bodo porabili občutno manj goriva kot danes – in pri tem tudi manj onesnaževali ozračje.

Smeli načrti zmanjševanja izpustov do leta 2030
Potrošniške organizacije si prizadevamo, da bi mejo izpustov in porabe do leta 2030 znižali za najmanj 30 odstotkov v primerjavi z letom 2021, pri čemer bo zelo pomembno, da vmes, leta 2025, Evropska komisija postavi dodaten cilj s 15-odstotnim znižanjem glede na leto 2021. V nasprotnem primeru bomo doživeli podobno zgodbo kot zdaj, ko se avtomobilske tovarne pripravljajo na ostrejše zahteve v letu 2021, a nove modele zgolj napovedujejo, začetek njihove prodaje pa si lahko obetamo šele ob koncu prihodnjega leta ali celo v letu 2020 – torej tik pred začetkom veljave strožjih zahtev.

Čeprav v izsledkih analize stroškov lastništva avtomobila poudarjamo predvsem električni pogon, velja poudariti, da tudi stroški uporabe preostalih alternativnih pogonov (leta 2030 celo gorivnih celic) ne bodo bistveno večji. Za potrošnika to pomeni, da bo imel pestro izbiro različnih pogonov, med katerimi se bo lahko odločal predvsem na podlagi lastnih želja. Morda se bo res zgodilo, da bodo avtomobili v prehodnem obdobju zaradi uporabe čistejših tehnologij nekoliko dražji, a se bo ta strošek povrnil z nižjim stroškom uporabe.

Predvideni stroški 16-letnega lastništva avtomobila nižjega srednjega razreda, kupljenega v letu 2020, v evrih

odlocal bo potrosnik ne tehnologija graf

Naš nasvet: razmislite o nakupu avtomobila z alternativnim pogonom
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije si prizadevamo za trajnostno potrošnjo in čim manjši vpliv potrošnikov na okolje. Že v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo boljšo ponudbo avtomobilov z alternativnim pogonom, predvsem električnih in priključnih hibridov, čez nekaj let pa tudi z gorivnimi celicami. Z razvojem tehnologije se bodo počasi, a vztrajno zmanjševale praktične težave z alternativnimi pogoni, kot so omejen doseg, težavno iskanje polnilnih postaj (in plačilo polnjenja), uporaba nečistih virov energije in podobno. Stroškovna analiza kaže, da bodo alternativni pogoni za potrošnikov žep zanimiva možnost, ki jo velja izkoristiti, a pri tem seveda upoštevati lastne potrebe in navade.

Avtor: Boštjan Okorn

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA