Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

TTIP/CETA
TTIP/CETA
16. junij 2015

Na današnji okrogli mizi, ki sta jo organizirali ZPS in BEUC, evropska potrošniška organizacija, je bil sporazum predstavljen skozi prizmo potrošnikov – TTIP: kaj prinaša potrošnikom. Izpostavljene so bile številne sporne točke, od ISDS, varnosti hrane, varstva osebnih podatkov, do učinkov za gospodarstvo in kemijske zakonodaje.

Vseh devet sogovornikov pa je izpostavilo problem transparentnosti, saj trenutni pristop ni na ravni 21. stoletja. Splet omogoča hitro in preprosto delitev vsebin z vsemi zainteresiranimi javnostmi oz. civilno družbo, a trenutno Evropska komisija omogoča dostop le preko bralnih sob.

Dogodek je bil del praznovanja 25. obletnice ZPS. Breda Kutin, ustanoviteljica in predsednica ZPS je zato v uvodni predstavitvi nanizala najpomembnejše dosežke ZPS in poudarila: "Potrošniki danes, bolj kot kadarkoli prej, potrebujejo neodvisen vir informacij ter močno, zaupanja vredno potrošniško organizacijo, ki ne zaživi le takrat, ko se pojavi javni denar. ZPS deluje v interesu in za dobrobit potrošnikov, ne le članov, že 25 let. Številni rezultati v korist potrošnikov in rast članstva so garant, da skupaj lahko dosežemo še več. Ustrezna podpora države pa bi omogočila, da bi bil glas potrošnikov slišan tudi takrat, kadar je zdaj neupravičeno prezrt."

Breda Kutin, predsednica ZPS, je odprla okroglo mizo z izhodiščem, "Da smo potrošniki mi vsi in zato bi vsem moralo biti v interesu, da je dobrobit potrošnikov ključen standard v trgovinskih sporazumih. Zagotovo bi bilo idealno, če bi usklajevanje sporazuma uporabili za prevzemanje dobrih praks z obeh strani Atlantika, a TTIP namesto podpiranja dobrih praks in izboljševanja konkurence zbuja tisoč in en strah, in dodala: "Če postavljaš kritična vprašanja, še ne pomeni, da si proti, seveda pa smo mnenja, da vse kar je predlagano, sodi v TTIP. ISDS je zagotovo eno izmed poglavij."

Tudi Monique Goyens, generalna direktorica Evropske potrošniške organizacije BEUC je bila zelo kritična do mehanizma za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS): "Preveč je `zgrešen´, da bi ga bilo mogoče popraviti. Obstaja veliko alternativ, tudi do sedaj smo dobro delovali brez ISDS. Če se pogajalci znebijo ISDS, bo občutno povečana možnost, da bo TTIP sklenjen." Predstavila pa je tudi `primer grozljivke´, kot se je sama izrazila, če bi EU popustila v pogajanjih na področju varnosti hrane: "V EU upoštevamo princip od vil do vilic, da se izognemo vsem potencialnim tveganjem v celotni verigi. V ZDA je ta pristop močno drugačen in poenostavljen, saj je to ceneje, in se mikrobiološkim tveganjem izognejo s kemično kontaminacijo mesa. Če bi to meso prišlo na EU trg, bi bilo cenejše in zato privlačno za kupce, a potrošnik pravzaprav ne bi vedel, da je meso kontaminirano."

Florina Telea iz Evropske komisije je izpostavila, da sta EU in ZDA `top´ trgovinska partnerja, a je ob tem zagotovila, da "v primeru TTIP na nobenem področju ne načrtujejo rezanja obstoječih standardov, bi pa lahko poenotili določene postopke, kot na primer, ostrig ponudnik iz EU ne more prodajati v ZDA in obratno, saj pri nas z vidika varnosti hrane preverjamo ostrige, v ZDA pa vodo, v kateri ostrige rastejo. Cilje je torej isti, le pristop je različen." Florina Telea pa je tudi zagotovila, da se komisija res pogaja v imenu držav članic, a sporazum bodo morali ratificirati Evropski parlament in nacionalni parlamenti članic: "Trenutno smo na pol poti, pred nami je še veliko dela in veliko priložnosti za javnost, da izrazi svoje pomisleke. In če sporazum ne bo dober, bo veliko priložnosti za njegovo zaustavitev."

Mirjam Zdovciz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je izpostavila, da je pomembno, da Slovenija sodeluje v pogajanjih in da je najslabše, da smo apriori proti. "Slovenija je tako načeloma zaenkrat sprejetju TTIP še vedno naklonjena, ima pa Slovenija več zahtev in ni pripravljena popuščati pri vprašanjih, kot so gensko spremenjeni organizmi, proizvodi iz kloniranih živali, uporaba rastnih hormonov, pesticidi in dekontaminacija mesa s klorovimi pripravki. Odklonilno je tudi stališče do mehanizma ISDS."

Še bolj kritičen je bil Andrej Gnezda iz Umanotere, ki je izpostavil skrb, ali bomo sploh vedeli, kaj bomo dobili na krožnik. Kot problematično področje je izpostavil problem kemikalij in poudaril, da je bila kot ena od trgovinskih ovir pri pogajanjih o TTIP izpostavljena tudi evropska uredba Reach, ki zagotavlja visoke standarde na področju kemikalij na stari celini.

Kot je poudaril Alojz Grabnar, direktor Urada RS za kemikalije, je TTIP lahko sprejemljiv je v okviru sodelovanja, predvsem na ekspertnem nivoju, kar bo omogočijo hitrejše reševanje določenih težav, "saj EU od svoje kemijske zakonodaje ne bo odstopala".

Na okrogli mizi smo se dotaknili tudi varstva osebnih podatkov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je na izpostavila, da upa, da bomo imeli priložnost izražati mnenje in da tak dokument ne sodi v t.i. gluho sobo in ne morebiti tajno ter dodala: "Področje varstva osebnih podatkov bi moralo biti izključeno iz TTIP, saj je princip v primerjavi ZDA in EU diametralno nasproten, zato moramo biti zelo previdni. V ZDA se z osebnimi podatki trguje, v EU pa velja načelo zakonitosti."

Na okrogli mizi je bilo tudi zastavljeno vprašanje, zakaj se EU ne pogaja bolj ambiciozno. Igor Šoltes, evropski poslanec, je odgovoril z vprašanjem, `ali EU sploh ima skupno zunanjo politiko?, medtem, ko je Andrej Gnezda, Umanotera, poudaril,´`da EU ne želi biti ambiciozna, saj so v ozadju številna industrijska združenja´.

Igor Šoltes je sicer še poudaril, da ima TTIP veliko pasti: "Izključuje le tisto, kar je izrecno navedeno, čeprav bi moralo biti ravno obratno - vključevati le področja, ki so izrecno določena. Posebej je še izpostavil ISDS, in sicer, da so v evropskem parlamentu že vložili amandma, da se ISDS izloči iz TTIP, saj ISDS sicer predstavlja stranska vrata, da se zaobide dogovorjeno."

Marko Bohar iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je poudaril, da bi harmonizacija standardov na obeh straneh Atlantika prinesla velike pluse elektro industriji: "Slovenskemu proizvajalcu ne bo potrebno razvijati dveh različnih produktov za evropski in ameriški trg, kot je to danes."

Poglejte prezentacije z današnje okrogle mize

Breda Kutin, Zveza potrošnikov Slovenije

Florina Telea, Evropska komisija <

Mirjam Zdovc, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Monique Goyens, Evropska potrošniška organizacija

 

Tanja Strniša, Ministrsvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pehrano

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA