Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Nasveti za zdravo prehranjevanje

Kljub temu da imajo mleko in mlečni izdelki številne ugodne prehranske lastnosti, pa se pri nekaterih posameznikih ob njihovem uživanju lahko pojavijo težave. Te so najpogosteje posledica neučinkovite prebave laktoze, to je sladkorja, ki je naravno prisoten v mleku.

Mleko in mlečni izdelki so polnovredna živila, ki glede na uveljavljene prehranske smernice predstavljajo pomemben del zdrave in uravnotežene prehrane. Zaradi visoke hranilne in biološke vrednosti jih je priporočeno uživati vsakodnevno v vseh življenskih obdobjih.

Odrasla oseba naj bi na dan zaužila od dve do štiri enote mleka in mlečnih izdelkov. Pri tem ena enota predstavlja na primer kozarec delno posnetega mleka, lonček jogurta, pol rezine manj mastnega sira ali tri velike žlice manj mastne skute.

V članku preberite:

Kaj je laktozna intoleranca?

Laktozna intoleranca oziroma preobčutljivost je stanje motene prebave mlečnega sladkorja, zaradi pomanjkljive sinteze ali manjše aktivnosti prebavnega encima laktaze (hipolaktazija) oziroma njegove odsotnosti (alaktazija).

Laktoza v osnovni obliki namreč ne more prehajati preko stene tankega črevesa, zato se mora najprej pretvoriti v osnovni enoti, glukozo in galaktozo. Pretvorbo laktoze na osnovna gradnika pogojuje encim laktaza, ki ga izločajo črevesne resice v tankem črevesju.

brez-laktoze-2

V primeru pomanjkanja ali odsotnosti laktaze, pa laktoze ne more prehajati v kri. Nerazgrajen mlečni sladkor takrat potuje po prebavnem traktu vse do debelega črevesa, kjer ga kot vir energije porabljajo črevesne bakterije.

Produkti, ki nastajajo tekom mikrobnega vrenja, pa so razlog za pojav simptomov kot so slabost, napihnjenost, bolečine v trebuhu, vetrovi, driska in slab zadah.

Zakaj in kako se lahko pojavi laktozna intoleranca?

Laktozna intoleranca se lahko pojavi v različnih življenskih obdobjih. V obdobju zgodnjega otroštva imamo ljudje praviloma visoko laktazno aktivnost, saj je v času izključnega dojenja laktoza iz materinega mleka eden izmed najpomembnejših virov energije dojenčkov.

Zato je prirojena preobčutljivost na laktozo, kot posledica nepravilnega genskega zapisa za proizvajanje encima laktaze, zelo redka. Zelo pogosta pa je tako imenovana primarna laktozna intoleranca, ki nastopi po obdobju dojenja.

V Sloveniji in na območju Srednje Evrope je na laktozo intolerantnih do 30 % ljudi.

Tekom evolucijskega razvoja namreč človek v odrasli dobi ni užival mleka, zato mu je po prenehanju dojenja izražanje encima laktaze s časom močno upadla.

Ob prehodu na kmetovanje in pričetku udomačevanja živali, pa je mleko postalo pomemben del prehrane odraslega človeka.

Zaradi intenzivne živinoreje je v nekaterih predelih sveta prišlo do mutacije v normalnem genotipu in izražanje laktaze se je pri ljudeh začelo ohranjati tudi v njihovih kasnejših starostnih obdobjih. To imenujemo laktazna persistenca, ki je značilna tudi za prebivalce Evrope.

Laktozno preobčutljivost, ki nastane kot posledica različnih bolezni (na primer Crohnove bolezni, gastroenteritisa, celiakije) in poškodb črevesja, pa imenujemo sekundarna laktozna intoleranca. Ta je v nekaterih primerih lahko le prehodna, kar pomeni, da mine, ko se celice črevesne sluznice povno obnovijo.

Kakšna naj bo prehrana ljudi s potrjeno laktozno intoleranco?

Ob sumu na laktozno intoleranco, se moramo najprej posvetovati z osebnim zdravnikom. Kljub potrjeni laktozni preobčutljivosti pa popolno izključevanje mleka in mlečnih izdelkov iz prehrane ni priporočljivo.

Tovrstni izdelki so namreč pomemben vir beljakovin in nekaterih mikrohranil. Bogati so z vitamini B2, B12 in D ter kalcijem, zato z njihovim izključevanjem iz prehrane povečamo tveganje za pomanjkanje tovrstnih hranil.

brez-laktoze-3

Ljudem z laktozno intoleranco se zato priporoča uživanje izdelkov z oznako »brez laktoze«, to je izdelkov, ki vsebujejo manj kot 0,1 g laktoze na 100 g. Manj občutljivim pa se svetuje uživanje izdelkov z nižjo vsebnostjo mlečnega sladkorja. To so fermentirana mlečna živila (na primer siri, maslo, skuta, jogurt, smetana in kefir).

Ena od alternativ je tudi poseganje po prehranskih dopolnih z encimom laktaza, ki deluje tako kot človeku lasten prebavni encim.

Ljudje z laktozno preobčutljivostjo imajo namreč različen prag tolerance na laktozo. To pomeni, da se razlikujejo glede na to, koliko mlečnega sladkorja lahko zaužijejo predno se pojavijo nezaželjeni simptomi.

Običajno osebe z laktozno intoleranco lahko zaužijejo tudi do 12 g laktoze naenkrat, pri najbolj občutljivih pa se simptomi lahko pojavijo tudi ob enkratnem zaužitju 6 g laktoze ali manj.

Okvirna vsebnost laktoze v živilih:

  • Kravje mleko: 4,8 g / 100 g
  • Kefir: 4,0 g / 100 g
  • Smetana: 3,5 g / 100 g
  • Jogurt: 3,2 g / 100 g
  • Skuta: 2,6 g / 100 g
  • Maslo: 0,6 g / 100 g
  • Poltrdi sir: 0,3 g / 100 g
  • Trdi sir: 0,1 g / 100 g

Vir: Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP)

Pomen natančnega branja deklaracij

Laktoza se zaradi ugodnih tehnoloških lastnosti pogosto dodaja v številna druga živila, zato je posebno pozornost potrebno nameniti branju deklaracij.

brez-laktoze-4

Osebe s preobčutljivostjo na laktozo se morajo zato izogibati tudi živilom, pri katerih se na seznamu sestavin nahajajo mleko, mleko v prahu, krema, sirotka, smetana, maslo...

Pozornost prav tako ni odveč pri uporabi farmacevtskih in drugih izdelkov. Laktozo na primer pogosto dodajajo kot polnilo pri izdelavi tablet in raznih praškov.

favicon Preberite več: Zavajajoče navedbe na živilih "brez glutena" in "brez laktoze" 

Zakaj je okus izdelkov brez laktoze slajši?

Zanimivo je, da je okus mlečnih izdelkov brez laktoze nekoliko slajši kot tistih z laktozo. Mlečni sladkor v izdelkih med predelavo v večini primerov razgradijo z encimom laktaza.

Po dodatku encima laktoza razpade v glukozo in galaktozo, ki sta po okusu bolj sladka kot laktoza. Okus glukoze je na primer skoraj petkrat bolj sladek od laktoze.

Mlečni izdelki brez laktoze torej ne vsebujejo nič več sladkorja kot tisti z laktozo, kar je razvidno tudi iz hranilne tabele, pri čemer je v navadnih izdelkih kot sladkor deklarirana laktoza, pri brezlaktoznih izdelkih pa vsota glukoze in galaktoze.

Težave pri uživanju mleka niso vedno posledica laktoze

Potrebno je omeniti, da so lahko težave pri uživanju mleka različnega izvora.

brez-laktoze-5

Laktozne intolerance zato nikakor ne smemo zamenjati z alergijo na mleko, ta lahko v primerjavi z laktozno intoleranco zelo resno ogrozi zdravje. Pri alergiji gre namreč za odziv imunskega sistema na beljakovine v mleku, ki jih telo prepozna kot nevarne.

Mleko in mlečni izdelki brez laktoze zato niso primerni za bolnike z alergijo na mlečne beljakovine, niti za ljudi z galaktozemijo, redko boleznijo, pri kateri zaradi pomanjkanja encimov pride do povišanja koncentracije galaktoze v krvi.

Zato se moramo ob pojavu zdravstvenih težav po zaužitju mlečnih izdelkov obrniti na zdravniško pomoč.

Avtorica: Nina Križnik

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA