Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

10. februar 2021

Prihaja pustni čas, ko bo iz trgovin, slaščičarn, s priložnostnih stojnic in iz domačih kuhinj zadišalo po slastnih pustnih krofih. Seveda ni krofa brez polnila, za katerega se najpogosteje uporabi marelična domača marmelada, lahko tudi namaz ali džem. Ja, za poimenovanje slastnega sadnega polnila se uporabljajo kar trije izrazi, v prispevku pojasnjujemo, kakšna je razlika med njimi.

V večjih ljubljanskih trgovinah (E. Leclerc, Eurospin, Hofer, Kalček, Lidl, Mercator in Spar) smo preverili ponudbo mareličnih (ekstra) domačih marmelad, (ekstra) džemov in namazov. Izbrali smo 28 različnih izdelkov in preverili, kaj se poleg sadja skriva v kozarčkih.

Poimenovanje "marmelada" le za izdelke iz citrusov

Marmelada je zelo star način konzerviranja sadja. Pretlačene sveže kose sadja kuhamo z dodatkom sladkorja, ob prisotnosti kislin in pektina sadje med kuhanjem želira. Prvotno so marmelado izdelovali iz kutin, poimenovanje pa izhaja iz portugalske besede za kutino – marmelo.

V 15. stoletju so marmelado izvažali tudi v Anglijo, kjer so jo uporabljali predvsem v medicinske namene. Ker pa je bil strošek za izdelavo takšne marmelade previsok, so odkrili, da jo je mogoče narediti tudi iz drugega sadeža– pomaranče.

Sprva so jo izdelovali predvsem iz grenkih pomaranč, ki jih najdemo v Španiji in na Portugalskem, tovrstne pomaranče sorte Seville se še vedno uporabljajo kot glavna surovina za proizvodnjo marmelade v Veliki Britaniji. Vsebujejo veliko pektina, ki omogoča dobro zgoščevanje in mazljivost, grenak okus lupinice pa marmeladi doda značilen okus.

Za izdelavo marmelade se lahko uporabijo tudi limone, limete, grenivke, mandarine, sladke pomaranče in drugi citrusi ali njihove kombinacije.

Po zakonodaji EU je poimenovanje "marmelada" rezervirano le za izdelek iz citrusov, ki je mešanica vode, različnih vrst sladkorja in ene ali več vrst sestavin (pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta in lupine).

Slovenski Pravilnik o kakovosti sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanjeve kaše, ki povzema evropsko direktivo, je zato uvedel kategoriji "domača marmelada" in "ekstra domača marmelada", pri pripravi katerih je dovoljena tudi uporaba drugih vrst sadja. Pravilnik določa zahteve za minimalno kakovost (delež sadja in skupnega sladkorja) in poimenovanje teh kategorij izdelkov na našem trgu. 

zps-trzni-pregled-banner

Marelična domača marmelada, džem ali namaz?

Razlike med (ekstra) domačo marelično marmelado, (ekstra) džemom in namazom so podrobneje predstavljene v posebni preglednici, ki izhaja iz Pravilnika o kakovosti sadnih džemov, želejev, marmelad in sladkane kostanjeve kaše.

Razlike med (ekstra) domačo marmelado, (ekstra) džemom in namazom 

Poimenovanje   Količina sadne pulpe1/sadne kaše2 na 1000 g končnega izdelka
Džem mešanica sladkorjev, sadne pulpe in/ali sadne kaše ene ali več vrst sadja in vode  min. 350 gramov
Ekstra džem  mešanica sladkorjev, nezgoščene pulpe ene ali več vrst sadja in vode min. 450 gramov
Domača marmelada želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše min. 300 gramov
Ekstra domača marmelada želirana mešanica sladkorjev in sadne kaše min. 450 gramov
Sadni namaz izdelan po proizvajalčevi recepturi zapisano na deklaraciji
1 Sadna pulpa: užitni deli celega sadeža, ki so lahko narezani ali pretlačeni, vendar ne pasirani v kašo. 
2 Sadna kaša: užitni deli celega sadeža, ki so predelani v kašo oz. pire s pasiranjem ali podobnim postopkom.

Večinoma gre pri vseh izdelkih za mešanico sladkorjev, sadne pulpe in/ali sadne kaše ene ali več vrst sadja ter vode.

Pri (ekstra) džemih bi pričakovali tudi koščke sadja, vendar jih vsi ne vsebujejo, glede na definicijo pravilnika so na voljo džemi s koščki ali brez njih.

Pri (ekstra) domačih marmeladah pa bo izdelek brez koščkov sadja, saj je po pravilniku to izdelek, ki poleg sladkorja vsebuje sadno kašo, ki pa je homogena zmes. Sadni namazi nimajo določene definicije glede sestave, zato lahko v tej kategoriji izdelkov dobimo oboje – koščke ali homogeno zmes.

trzni predled marelicnih marmelad namazov 2

Pred izbiro preverite deklaracijo

Kateri izdelek boste izbrali, je v prvi vrsti odvisno od tega, za kaj ga boste uporabili. Če ga potrebujete za peko kot polnilo za sladice ali pa želite homogen izdelek brez koščkov, raje posezite po (ekstra) domačih marmeladah. Pri preostalih dveh kategorijah so lahko v izdelkih tudi koščki sadja.

Pred izbiro pozorno preverite deklaracijo – vsebnost sladkorja, delež sadja in količino aditivov.

Naš nasvet

Izognite se izdelku, pri katerem je na seznamu sestavin na prvem mestu sladkor, saj to pomeni, da ga je v izdelku največ v primerjavi z drugimi sestavinami.

Marelični džemi

V kategoriji mareličnih džemov smo pregledali 12 izdelkov, vsi vsebujejo količino sadne pulpe/sadne kaše v skladu s pravilnikom – najmanj 35 odstotkov oziroma najmanj 45 odstotkov, če gre za marelični ekstra džem. So pa med izdelki velike razlike. Najmanj sadja vsebuje džem Puertesol, in sicer le predpisanih 35 odstotkov, največ pa Zdravo, ki ga vsebuje kar 95 odstotkov. Tudi med ekstra džemi so lahko velike razlike, glede na navedbe na embalaži vsebujejo od 50 (Puertesol) do 100 (Mercator) gramov sadja v 100 gramih končnega izdelka.

Za kilogram najcenejšega izdelka v kategoriji (ekstra) džemov boste odšteli 1,84 evra, a ta izdelek ima tudi najmanjši delež sadja (35 odstotkov) in največjo vsebnost sladkorja (64 g/100 g).

Najbolj kakovosten izdelek je po naši oceni ekstra džem Bakina tajna, saj vsebuje 91 odstotkov sadja, vsebnost sladkorja je 57 g/100 g, vsebuje pa le en aditiv (antioksidant– askorbinska kislina). Zanj boste odšteli občutno več – 8,51 evra za kilogram, v tej kategoriji je dražji le še ekološki ekstra džem Despar Bio, ki stane 8,79 evra za kilogram, vsebuje pa 60 odstotkov sadja.

trzni predled marelicnih marmelad namazov 3

Marelične domače marmelade

V tej kategoriji smo podrobneje pregledali šest izdelkov, domače marmelade naj bi vsebovale vsaj 30 odstotkov sadja, ekstra domače marmelade pa najmanj 45 odstotkov.

Esktra domača marmelada Spovano je s prehranskega vidika dobra izbira – vsebuje namreč največ sadja (79 odstotkov), najmanj sladkorja (27 g/100 g) in le en aditiv (pektin), a je daleč najdražja, za kilogram je treba odšteti skoraj 16 evrov.

V kozarčku Fructalove ekstra domače marmelade je le 50 odstotkov sadja, še enkrat več sladkorja (67,2 g/100 g) kot v izdelku Spovano, cena pa je precej ugodnejša, 3,7 evra za kilogram.

Pri domačih marmeladah je delež sadja od 30 (Natureta) do 66 odstotkov (Ecor), cena pa se giblje okrog petih evrov za kilogram, vsebnost sladkorja je od 60 do 70 gramov na 100 gramov izdelka. Le izdelek Ecor je nekoliko dražji (10,33 evra za kilogram) in vsebuje malo sladkorja (29 g/100 g).

Tudi pri tem izdelku smo odkrili napačno deklariranje (Ecor, bio marelična marmelada), saj je izraz marmelada rezerviran le za marmelado iz citrusov, našli pa smo tudi napako pri prevajanju sestavin. Distributerja oziroma proizvajalca smo pozvali k odpravi napake.

Marelični namazi

Sadni namazi so narejeni po recepturi proizvajalca, zato spodnja meja vsebnosti sadja ni določena. Pregledali smo 10 različnih izdelkov in tudi v tej kategoriji se izdelki po vsebnosti marelic precej razlikujejo. Delež sadja se giblje od 23 (namaz Belsad) pa vse do 80 odstotkov (D'Arbo).

Na splošno so cene sadnih namazov v primerjavi s cenami domačih marmelad in džemov precej višje.

Najdražji je ekološki izdelek s 60 odstotki sadja (Biosuβe), ki stane 20,36 evra za kilogram, za najcenejši namaz Maribel pa boste odšteli 1,84 evra za kilogram, a bo v kozarčku le 45 odstotkov sadja. Za kilogram mareličnega namaza D'Arbo, ki v tej kategoriji vsebuje največ sadja (80 odstotkov), boste plačali 11,28 evra, vsebnost sladkorja je majhna (32 g/100 g).

Vsi izdelki vsebujejo veliko sladkorja

Poleg sadja in vode prav vsi izdelki vsebujejo tudi sladkor, saj deluje kot konzervans in izdelkom podaljša rok trajanja. Del ga prispevajo marelice, ki vsebujejo naravno prisotni sladkor (približno 8 g sladkorja na 100 g izdelka), prestanek dodajo v postopku izdelave. V povprečju je skupna vsebnost sladkorja precej velika v vseh kategorijah izdelkov – domačih marmeladah, džemih in namazih, pri kar 14 izdelkih sladkor predstavlja več kot polovico izdelka.

Najmanj sladkorja vsebuje marelični namaz Easis (5 g/100 g), največ pa Fructalova ekstra domača marelična marmelada (67,2 g/100 g). Vsebujejo ga tudi izdelki s sladili – bio sadni namaz s sladilom Biosuβe ga vsebuje 21 g/100 g, ekstra domača marmelada Spovano, ki je brez sladil, pa vsebuje le nekaj gramov več sladkorja (27 g/100 g), a tudi več sadja (79 odstotkov) kot namaz Biosuβe (60 odstotkov).

S prehranskega vidika so boljša izbira izdelki, ki vsebujejo manj sladkorja in več sadja, na primer ekstra domača marmelada Spovano (27 g/100 g in 79 odstotkov sadja) ter sadni namaz D'Arbo (32 g/100 g in 80 odstotkov sadja). Oba izdelka vsebujeta tudi malo aditivov.

trzni predled marelicnih marmelad namazov 6

Fruktoza in/ali glukozno-fruktozni sirup namesto sladkorja

Štirim izdelkom sta namesto sladkorja dodana fruktoza ali glukozno-fruktozni sirup.

Glukozno-fruktozni sirup je sladka tekočina, izdelana iz koruznega škroba. Sestavljena je iz glukoze in fruktoze, ki sta med seboj povezani, njuno razmerje pa je lahko različno. Fruktoza spada med enostavne sladkorje, imenujemo jo tudi sadni sladkor, saj jo najdemo v sadju. Pogosto jo dodajajo v predelana živila (sadne sokove, prigrizke, sadne namaze …).

V sadju naravno prisotna fruktoza zdravju ni škodljiva, saj z uživanjem sadja dobimo tudi druge koristne snovi za naše telo (prehransko vlaknino, vitamine, minerale).

Fruktoza, ki je živilom dodana, tudi v oblikiglukozno-fruktoznega sirupa, je bolj škodljiva. Obe obliki fruktoze poleg namiznega sladkorja vplivata na razvoj različnih  boleznih, kot so diabetes tipa 2, metabolni sindrom in debelost. Priporočljivo je, da se takšna živila na našem jedilniku znajdejo čim redkeje, še bolje se jim je povsem izogniti. Glede na priporočila naj (dodani) prosti sladkorji ne bi predstavljali več kot 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa.

Sladila le v namazih

Za slajenje se v večini izdelkov uporabljajo sladkor, sirupi ali koncentrati sokov. Sladila smo našli le v dveh namazih, izdelek Easis vsebuje kar tri – eritritol, sukralozo in acesulfam K, v ekološkem namazu Biosuβe pa je sladilo eritritol. Oba izdelka imata v primerjavi z drugimi nižjo energijsko vrednost, a pri uživanju izdelkov s sladili svetujemo previdnost.

Odrasla oseba najverjetneje ne bo presegla še dovoljenega dnevnega vnosa (ADI) za sladila, medtem ko ga otroci zaradi manjše telesne mase dosežejo (in presežejo) hitreje.

Otroci, ki so pogosto izpostavljeni umetnim sladilom v živilih, so lahko v odrasli dobi bolj nagnjeni k pogostemu uživanju sladkih živil. Sadni namazi so pri otrocih priljubljeni, zato dodatna pozornost ne bo odveč.

trzni predled marelicnih marmelad namazov 4

Vsem izdelkom so dodani aditivi – so res nujni? 

Vsem izdelkom, ki smo jih vključili v tržni pregled, so dodani aditivi, predvsem iz tehnoloških razlogov – da ima izdelek čim daljši rok trajanja, za primerno gostoto in da je barva na pogled sprejemljiva, saj se veliko potrošnikov pri nakupu odloča glede na videz izdelka.

Najpogosteje so dodana želirna sredstva (pektin), kislina (citronska kislina), sredstva za uravnavanje kislosti (citronska kislina) in antioksidanti (askorbinska kislina).

Šest izdelkov vsebuje enega ali več konzervansov (kalijev sorbat, žveplov dioksid, sorbinska kislina), dvema so dodana sladila, pri enem smo našli tudi sredstvo proti penjenju (mono- in digliceridi maščobnih kislin) in naravno aromo.

Na voljo je nekaj izdelkov, ki vsebujejo zelo malo aditivov, na primer samo pektin kot želirno sredstvo, enemu je dodana le askorbinska kislina kot antioksidant. To pomeni, da lahko že z minimalnim številom aditivov dobimo ustrezen izdelek, zato se nam uporaba številnih različnih aditivov v enem izdelku ne zdi potrebna.

ZPS nasvet

  • Domače marmelade, sadni namazi ali džemi naj ne bodo vsak dan na vašem jedilniku, saj vsebujejo veliko sladkorja.
  • Preberite deklaracijo in izberite izdelek, ki vsebuje največji delež sadja in najmanjši delež sladkorja.
  • Izogibajte se izdelkom, ki vsebujejo sladila, glukozno-fruktozni sirup ali fruktozo.
  • Po odprtju je treba izdelek shraniti v hladilniku in ga porabiti v nekaj dneh (v roku enega tedna). Nekateri izdelki lahko zdržijo tudi dlje.
  • Pri nakupu bodite pozorni na vrsto embalaže in s tem prispevajte k čistejšemu okolju.
  • Sami lahko pripravite sadni namaz po svojem okusu: pokuhate poljubno sadje (npr. gozdne sadeže, domače marelice …), ga spasirate in po želji dodate žlico sladkorja ali medu. Najbolje je, da namaz porabite takoj.

Trajnostni vidik

Izdelki so večinoma pakirani v stekleni embalaži, kar je z vidika trajnosti boljše, steklo je namreč v večini primerov mogoče reciklirati. Stekleno embalažo lahko tudi ponovno uporabimo za shranjevanje živil (npr. riža, kosmičev, oreščkov, domačih pripravkov za čaj ...).

Štirje izdelki (Puertosol, Belsad, Presad in Maribel) so pakirani v plastično embalažo, katere ponovna uporaba je lahko tvegana zaradi škodljivih kemikalij, ki se lahko izločajo iz nje.

Tudi ekološki izdelki so dobra izbira, saj so sestavine pridelane na način, da manj škodujejo okolju. Hkrati je manjša možnost, da bi vsebovali ostanke fitofarmacevtskih sredstev.

Avtorica: Melita Kogovšek

Zadnje objave

Več objav

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA