Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

07. julij 2022

Ob nakupu lesene vrtne garniture trajnostno ozaveščeni potrošniki zagotovo poiščejo certifikat, ki dokazuje, da je les pridobljen na takšen način, da dolgoročno ne ogroža gozdov z eksotičnimi drevesi, kot so akacija, evkalipt, tik in podobno.

V večjih pohištvenih trgovinah smo preverili, ali je takšno pohištvo na voljo, in ugotovili, da ponudba je, a je treba biti pazljiv, saj so oznake včasih kar preveč sramežljivo skrite, med certificiranimi kosi pa se skrivajo tudi takšni brez trajnostne oznake.

Še najbolj nas je v oči zbodla ponudba v Ikei, kjer sicer govorijo o lesu za vrtne garniture kot trajnostnem izdelku, ki ga je mogoče reciklirati, a ničesar ne povedo o tem, kako je bil pridobljen.

Les naj bo pridobljen trajnostno

Vrtne garniture v toplejših dneh razširijo bivalni prostor na balkon, teraso ali zelenico, zato so priljubljen kos pohištva. Kdor ima rad naravne materiale, bo zagotovo izbral les.

Zaradi specifičnih razmer, v katerih uporabljamo in predvsem shranjujemo vrtne garniture, gre pogosto za eksotične vrste lesa, ki so bolj odporne proti vremenskim vplivom, denimo akacija, tik, evkalipt in podobno.

V večjih pohištvenih trgovinah smo preverili, ali les za vrtne garniture prihaja iz trajnostnih virov, ki ne povzročajo negativnega vpliva na občutljiv gozdni ekosistem na drugem koncu sveta.

Pregled trga smo opravili kot običajni potrošniki, pri čemer smo preverili informacije, ki so na voljo na prodajnem mestu.

Menimo, da bi moral biti trajnostni certifikat čim bolje viden na spremljajočem informativnem listu ali kako drugače odtisnjen na izdelek, ne da bi za to morali vprašati trgovca ali brskati po spletnih straneh.

V večini primerov so bile garniture opremljene z informacijami o trajnostnem certifikatu, na nekaterih pa oznak nismo opazili. Nakup takšnih ne priporočamo, saj ni znano, iz kakšnih virov je pridobljen les.

V naših trgovinah certifikat FSC in SVLK

FSC in SVLK-certifikat

V naših trgovinah je imelo največ izdelkov certifikat FSC, ki lahko pomeni, da ves les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov (certifikat FSC 100 %), certifikat FSC Mix pa označuje izdelke z najmanj 70 odstotki trajnostno pridobljenega lesa.

V trgovinah Rutar in Dipo večina izdelkov nosi certifikat indonezijskega sistema za zagotavljanje zakonitosti lesa SVLK, ki dokazuje, da je les zakonito pridobljen, v primerjavi s FSC pa je manj zahteven glede samega upravljanja gozdov oziroma nasadov.

Razlago certifikatov si lahko preberete na koncu prispevka. 

Ponudba lesenih vrtnih garnitur v slovenskih pohištvenih trgovinah

Ponudba lesenih vrtnih garnitur v slovenskih pohištvenih trgovinah je dovolj pestra in spada v različne cenovne razrede. Kateri imajo certifikat in kateri ne, ni odvisno od cene, saj lahko kupite vrtni stol za 40 evrov s certifikatom ali pa takšnega za 90 evrov brez njega.

Trgovci izdelkov s certifikatom dodatno ne izpostavljajo (denimo s poudarjanjem certifikata na listku s ceno), zato pred izbiro sami preverite, ali je certifikat označen na izdelku. Za zdaj sicer velja, da lahko certifikat FSC 100 % najbolje zadovolji trajnostno ozaveščenega kupca, čeprav ni čisto brez pomanjkljivosti.

FSC Mix je vsekakor slabša odločitev, medtem ko indonezijski certifikat SVLK kaže predvsem na zakonito pridobivanje lesa, iz katerega so narejeni izdelki, v primerjavi s FSC pa se manj dotika trajnostnega vidika.

pregled trga vrtnih garnitur3

Bauhaus: oznake so večinoma kar na kovinski ploščici

Ob našem obisku v Bauhausu na ljubljanskem Rudniku so prav vsi izdelki imeli oznako FSC 100 %. Oznaka ni zapisana na posebnem listu, ki je obešen na pohištvo, ampak je fiksno pritrjena s kovinsko tablico na spodnji del pohištva, kar je pozitivno, saj bo tam ostala tudi ob morebitni nadaljnji prodaji.

Informacijo o vrsti lesa je bilo že težje pridobiti, saj na oznaki s ceno ni vedno navedena. V dveh primerih je uporabljen les evkalipta, v enem akacije, pri petih izdelkih pa informacije o vrsti lesa nismo odkrili.

Iz kode na certifikatu FSC je razvidno, da vrtno pohištvo v Bauhaus prihaja predvsem iz Vietnama.

Dipo: malo ponudbe, a z indonezijskimi certifikatom

V trgovini Dipo smo odkrili le zložljiv stol, klop in zložljivo mizico za uporabo na vrtu. V vseh treh primerih je slovenska oznaka (na oznaki s ceno) precej osnovna, a je poleg vedno pripeta dodatna oznaka, ki v nemščini pove nekaj več o izdelku.

Z nje smo izvedeli, da gre za tikov les, pridobljen v indonezijskih gozdovih. Dodana je tudi informacija o certifikatu SVLK s kodo podjetja, ki mu je bil certifikat podeljen.

Harvey Norman: nekateri z visoko ceno, a brez certifikata

V Harvey Normanu sicer prevladuje ponudba vrtnega pohištva s certifikatom FSC 100 %, katerega koda nas vodi do proizvajalca v Vietnamu in trgovca v Avstraliji.

Vmes smo našli nekaj kosov, pri katerih vidne oznake za trajnostno pridobivanje lesa ni bilo opaziti. Med njimi je tudi najdražja, sedemdelna garnitura za skoraj tri tisočake. Visoka cena, torej, ne pomeni nujno visokih standardov trajnosti.

Sicer pa je vrtno pohištvo glede na oznake izdelano iz akacije in evkalipta, tudi iz endemične avstralske vrste lesa karri gum.

Ikea: za reciklažo, a brez certifikatov

Ikeina ponudba lesenega vrtnega pohištva ne prinaša zadovoljstva trajnosti zavezanim kupcem. Niti en kos nima označbe certifikata, ki bi dokazoval, da je les pridobljen iz trajnostno upravljanih gozdov.

Na sicer obsežnem opisu izdelka je mogoče prebrati, da les »lahko ločimo za reciklažo ali energetsko predelavo, če je ta na voljo v tvojem kraju bivanja«.

Lesnina: pobarvani z barvo lesa ali izdelani iz lesa?

Na več kot polovici vrtnih garnitur, razstavljenih v Lesnininem centru na Brdu, ob našem obisku ni bilo nobenega podatka o trajnostnem certifikatu, čeprav je celotna kolekcija iz istega podjetja.

Zmotilo nas je tudi, da ni bilo vedno jasno, kaj pomeni oznaka lesa na listku s ceno. Odkrili smo namreč kose pohištva, za katere se je izkazalo, da niso iz tika, ampak so pobarvani v barvo tega lesa. Večinoma so bile vrtne garniture izdelane iz akacije in evkalipta, tiste s certifikatom pa izvirajo iz Vietnama.

OBI: ob FSC 100 % tudi FSC Mix

Vsi izdelki lesenega pohištva, namenjeni uporabi na vrtu oziroma terasi, so v Obiju nosili oznako FSC, ki s nas s kodo v vseh primerih vodi do verige tega trgovca prek Nemčije na Kitajsko.

A pozor, polovica certifikatov je bila FSC Mix, kar pomeni, da je v izdelku lahko do 30 odstotkov lesa, ki prihaja iz netrajnostnih virov. Ponudba vrtnega pohištva FSC 100 % je dovolj velika, zato tudi v tem primeru odsvetujemo nakup izdelkov s certifikatom FSC Mix.

Sicer pa je uporabljen les v Obijevih trgovinah vedno evkaliptov.

Rutar: cenovno raznovrstna ponudba iz indonezijskega tika

Večina lesenih vrtnih garnitur v ljubljanski trgovini Rutar je iz tikovine, pridobljene v Indoneziji. Vsi izdelki so na obešenih lističih nosili informacijo, da gre za zakonito pridobljen les.

Le na enem smo zasledili certifikat FSC 100 %. Tudi v tem primeru gre za tikov les, certifikat pa je povezan z vietnamskim podjetjem. Pohvalno je, da je na listih s ceno vedno omenjena tudi vrsta lesa.

Ne samo les, tudi skrb zanj naj bo trajnostna

Leseni izdelki so podvrženi staranju, ki ga lahko upočasnite, če jih shranjujete na suhem in senčnem prostoru.

Najbolj trajnostno bo, da ga zaščitite z oljem ali čebeljim voskom. Lahko se odločite tudi za barvanje, pri čemer izberite barve na vodni osnovi. Na ta način boste zagotovili, da les ne bo izgubil prožnosti in se posušil, hkrati pa ga boste zaščitili pred glivami in plesnijo.

pregled trga vrtnih garnitur4

V vsakem primeru naj bo vrtno pohištvo shranjeno na suhem in senčnem mestu, vsaj čez zimo ali med daljšim obdobjem neuporabe pa je priporočljivo, da ga prekrijete z zračno prevleko. 

Kaj pomenijo v trgovinah odkriti certifikati?

FSC (Forest Stewardship Council)

FSC-certifikat

FSC je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija, ki od leta 1993 promovira trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kar pomeni, da je okolju prijazno (ob uporabi lesnih in nelesnih gozdnih dobrin se ohranja biotska raznovrstnost), družbeno koristno (lokalno prebivalstvo in celotno družbo usmerja v koriščenje dolgoročnih prednosti gozda) in gospodarno (aktivnosti so dobičkonosne, a ne uničujejo gozdnih virov in ekosistemov).

FSC sam ne izvaja pregledov, temveč akreditira certifikacijske organe, da delujejo v skladu s sklopom načel in meril organizacije FSC. Je trenutno najbolj verodostojen in učinkovit sistem certificiranja v gozdarstvu.

Pomanjkljivosti certifikata FSC

Med pomanjkljivostmi FSC velja omeniti, da še vedno certificira les iz primarnih in starodavnih gozdov, kot sta Amazonija in Borneo, ki bi jih morali pustiti nedotaknjene.

Prav tako certificira velike monokulturne nasade dreves (npr. tikovca in oljne palme), ki so zelo verjetno v svoji osnovi povzročili uničenje primarnega tropskega gozda. Večkrat je bilo dokazano, da nekateri certifikacijski organi, akreditirani s strani FSC, izdajajo certifikate podjetjem, ki sekajo gozd na podlagi podkupnine.

Kritika leti tudi na sistem označevanja, ki lahko pri potrošnikih vzbudi lažen občutek varnosti.

FSC 100 % in FSC Mix

FSC 100 in FSC mix

Nekateri izdelki so označeni z oznako "FSC 100 %", vendar je veliko izdelkov označenih z oznako "FSC Mix", ki pomeni, da je 70 odstotkov lesa za ta izdelek iz gozdov s certifikatom FSC, za preostalih 30 odstotkov pa ni jamstva.

Poudariti velja, da so študije pokazale pozitiven učinek certificiranja FSC, a dobro je vedeti, da tudi v tem primeru stoodstotnega jamstva, da gre za trajnosten les, ni.

Veljavnost certifikata FSC lahko preverite na spletni strani Microsoft Power BI.

SVLK (Sistem Verifikasi Legalitas Kayu)

SVLK certifikat

SVLK je indonezijski certifikat, ki potrjuje, da so bili les in lesni izdelki proizvedeni v skladu z indonezijskimi zakoni.

Uvedli so ga leta 2007 kot odgovor na obsežno ilegalno izsekavanje ekvatorskih gozdov, ki je že uničevalo okolje, povečevalo socialne probleme, hkrati pa povzročalo izgubo gospodarskih priložnosti.

Certifikat podeljujejo in njegovo uporabo nadzirajo številna s strani države akreditirana telesa (LV), ki preverjajo dobavne verige in zakonitost delovanja lastnikov gozdov, nosilcev koncesije, prodajalcev lesa, predelovalcev in izvoznih podjetij.

Veljaven je štiri leta, a znotraj tega obdobja opravijo dodatne nadzore, aktivnosti nosilcev certifikata pa nadzoruje tudi civilna družba.

Z zmanjšanjem obsega nezakonitega poseka je Indonezijcem uspelo izboljšati trajnost pri pridobivanju lesa. Tamkajšnje ministrstvo za gozdarstvo oziroma njegovo državno podjetje s kmetijskim gozdarstvom skrbi za upravljanje tikovih nasadov ter na ta način zagotavlja biotsko raznovrstnost in omogoča dodatne koristi lokalnemu gospodarstvu.

V skladu s prostovoljnim partnerskim dogovorom v Evropsko unijo ni dovoljen uvoz necertificiranega lesa iz Indonezije, zato je ta certifikat na izdelkih iz indonezijskega lesa v naših trgovinah nekako samoumeven.

Ker natančneje ne določa načina trajnostnega upravljanja gozda, je njegova trajnostna verodostojnost nekoliko manjša od certifikata FSC.
Seznam podeljenih certifikatov SVLK in njihov status si lahko ogledate na spletni strani SILK - Sistem Informasi Legalitas dan Kelestarian

Avtor: Boštjan Okorn

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več