Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

05. januar 2023

Moda – igra navdiha, igra iluzije, igra različnih vlog – se vedno začne z izbiro ustreznih materialov. Materialov, ki ustvarjajo te iluzije, spremenijo postave ljudi in navdihujejo vse, ki pred omaro razmišljajo, kaj bi oblekli.

Nekoč smo za dobre tkanine plačevali več. Bombaž, lan, kašmir, volno in svilo smo cenili ter bili pripravljeni za kakovost, ki je trajala, odšteti več denarja, saj smo vedeli, da bomo oblačilo nosili dalj časa.

Posvetimo se samim tkaninam in spoznajmo, s čim vsak dan prekrijemo naš največji organ, kožo. Kakšne kompromise sprejemamo zaradi hitre mode in prehitrega menjavanja oblačil?

Poznamo naravna vlakna (bombaž, lan, volna, svila, itd.), kemična vlakna iz naravnih polimerov (viskoza, liocel, modal, itd.) in kemična vlakna iz sintetiziranih polimerov (poliester, poliamid, akril, polipropilen, itd.).

Razmeroma preprosta proizvodnja kemičnih vlaken iz naravnih in sintetiziranih polimerov pa pomeni tudi priložnost za njihovo uvajanje na področje tako imenovane hitre mode in na številna druga področja, pri čemer pa je treba vedeti, da je vpliv različnih vlaken na okolje zelo različen.

Problematična je predvsem hitra moda, zaradi kopičenja zavrženih oblačil na odlagališčih, ki praviloma niso biološko razgradljiva. Odpadni tekstil, takoj za zavrženo plastiko, je izjemno velik okoljski problem.

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu-grafika

Zato smo se odločili, da vam poleg lastnosti in načina vzdrževanja tkanih iz različnih vlaken, predstavimo tudi osnovo proizvodnje za posamezen tip vlakna in podamo informacijo o njihovem okoljskem odtisu.

Najraje imamo naravna vlakna

Naravna vlakna delimo na celulozna (rastlinska) in beljakovinska (živalska). Nekoč smo bili nadvse zadovoljni, ko smo z etikete oblačila razbrali, da vsebuje veliko naravnih vlaken, saj smo menili, da smo opravili dober in kakovosten nakup.

Kaj pa danes? Še vedno so oblačila iz naravnih vlaken zelo cenjena, kljub temu pa ne gre spregledati negativnega vpliva proizvodnega procesa naravnih vlaken na okolje zaradi potrebe po ogromnih količinah vode, površinsko aktivnih spojinah, barvilih, pesticidih, antibiotikih in številnih drugih kemikalijah, brez katerih proizvodnja materialov iz naravnih vlaken ni možna.

Kliknite na grafiko za povečavo -->

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu grafika sestevek emisij

Dejstvo je, da so naravna vlakna biološko razgradljiva, česar pa ni možgoče trditi za kemična vlakna iz sintetiziranih polimerov. V povezavi z njimi potekajo v zadnjem času številne raziskave, usmerjene v krožno gospodarstvo in iskanje rešitev pred onesnaženjem okolja z mikroplastiko.

Odgovoren nakup oblačil je seveda pomemben, a breme odgovornosti bi v večji meri morali prevzeti modna in tekstilna industrija in ne potrošnik. Morali bi zagotoviti ustrezno izbiro izdelkov, ustrezne informacije in cene za izdelke na trgu.

 

favicon Preberite več: Delovni pogoji v tekstilni industriji

Rastlinska vlakna

Bombaž

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu bombaz

Lastnosti – Izdelki iz bombaža so lahki, zračni, mehki in hladni na otip. Bombaž dobro vpija vlago, daje pa bolj malo toplotne zaščite. Se počasi suši, kar občutimo predvsem takrat, ko se znojimo. Vlago oddaja počasneje, zato nas začne v mokrih oblačilih hitro mraziti. Trdnost bombažnih niti je velika in se v mokrem stanju še poveča.

Vzdrževanje – Bombaž prenese visoko temperaturo, zato ga lahko peremo, sušimo in likamo pri visokih temperaturah. Njegova pomanjkljivost je, da se pri pranju krči in se tudi počasi suši, poleg tega se mečka, zato je likanje skoraj obvezno.

Pridobivanje – Bombaž pridobivajo iz semen bombaževca. V tekstilnih tovarnah lahko s predelavo in poobdelavami "odpravijo" nekatere pomanjkljivosti bombažnih izdelkov in "dodajo" nove lastnosti (česanje, kosmatenje, obdelava proti krčenju, mečkanju, zaščita proti gorenju, barvanje ...).

Okoljski odtis – Naši kolegi iz francoske potrošniške organizacije so zapisali, da je bombaž danes simbol opustošenja, ki ga za seboj pusti intenzivno kmetijstvo.

Pridelan na konvencionalen način zahteva velike količine pesticidov, ekološki, ki je že nekaj let stalnica v vseh konfekcijskih trgovinah in že dolgo ni le dobrina dražjih blagovnih znamk, pa predstavlja socialne probleme, kot so zadolženost kmetov in odvisnost od semenarjev.

Pri ekološki pridelavi sicer prihranijo pri kemikalijah in njihovem katastrofalnem vplivu na okolje, a še vedno porabijo na tisoče litrov vode (do 29.000 litrov na kilogram, če ga namakajo), oblačilo iz ekološkega bombaža pa je lahko obdelano vse prej kot trajnostno.

Barvila, potiski, zaključki, zaradi katerih je tkanina mehkejša, odporna proti krčenju ali brez gub, zahtevajo kemikalije, ki onesnažujejo: sintetične pigmente, detergente, težke kovine, alkalije itd.

Enako velja za razbarvanja, raztrganine in druge "umazanije" na modnih kavbojkah. Ne morete se zanesti niti na pomirjujoče napise, kot je "uporaba rastlinskih barvil", ki pri proizvodnji sicer manj onesnažujejo, vendar so manj odporna proti svetlobi.

Lan

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu lan

Lastnosti – Lan dobro vpija vlago. Površina vlaken je gladka, na otip so hladna. So bolj toga kot bombažna vlakna in manj elastična, zato se izdelki bolj mečkajo in težje likajo. Lan ne prenese drgnjenja. Na odrgnjenih mestih se razbarva in postane svetlejši, zato je odstranjevanje madežev res zahtevna naloga. Dobro je vedeti, da bolj kot lan peremo, mehkejši postaja.

Vzdrževanje – Pri pranju se laneni izdelki skrčijo. Paziti moramo, da pralno sredstvo ne vsebuje belila, saj to poškoduje strukturo vlaken. Še vlažna lanena oblačila likamo pri visokih temperaturah.

Pridobivanje – Delno zrela lanena stebla izruvajo iz zemlje, razvrstijo in posušijo. Ko so dovolj suha, osmukajo plodove. Za pridobitev lanenih vlaken stebla godijo in na ta način odstranijo nevlaknaste sestavne. Nato jih sušijo, trejo, otepajo in češejo, da se zgubijo zadnji ostanki lesa in kratkih vlaken. Lanena vlakna mešajo s svilo, volno, bombažem in drugimi naravnimi ter umetnimi vlakni.

Okoljski odtis – Lan je trajnostna tkanina, saj je mogoče celotno rastlino vtkati v vlakno, kar pomeni, da pri procesu predenja in tkanja ne ostane skoraj nič odpadkov. Če je obdelan ekološko, brez kemikalij ali intenzivnih barvil, ne onesnažuje vode. Lan sicer raste brez gnojila in potrebuje malo vode ter fitosanitarnih sredstev. Lanena oblačila so 100-odstotno biorazgradljiva in jih je mogoče reciklirati.

Konoplja

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu konoplja

Lastnosti – Konopljin tekstil je obstojen, ima izredne antibakterijske lastnosti, od vseh naravnih tkanin najbolje odvaja vlago od telesa, uravnava telesno temperaturo, ne draži kože, nima vonjav, odporen je proti plesni, gnilobi, toploti, UV-žarkom in različnim škodljivcem.

Vzdrževanje – Vzdrževanje je nezahtevno, dovoljuje strojno pranje in sušenje do 60 °C. Tkanine iz konoplje likamo še vlažne.

Pridobivanje – Konoplja je preprosta rastlina za pridelavo. Sorte, ki jih gojijo za predelavo v vlakna, zrastejo tudi do pet metrov. Steblo je sestavljeno iz treh delov. Dolga, primarna vlakna potekajo čez celotno dolžino stebla, v povprečju so dolga dva metra in spadajo med najmočnejša rastlinska vlakna.

Uporabljajo jih za izdelavo oblačil, vrvi in tehničnega tekstila.

Okoljski odtis – Tako kot lan je tudi konoplja rastlina, ki raste brez gnojila in potrebuje malo zalivanja ter fitosanitarnih sredstev. Tkanina iz konoplje je popolnoma biološko razgradljiva, med okoljske prednosti spada tudi dejstvo, da za rast potrebuje le tretjino vode, ki jo potrebuje bombaž. Ob tem vsebuje 220 odstotkov več vlaken kot bombaž.

Vlakna so precej groba, zato lan ni primeren za vsa oblačila.

Bambus

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu bambus

Lastnosti – Bambusova vlakna so na otip mehka in gladka. So popolnoma razgradljiva, njihova naravna barva je bež. Tkanina zelo dobro uravnava temperaturo, v vročini hladi in v mrazu greje ter odbija UV-žarke. Dobro vpija in prevaja vlago. Deluje protimikrobno in lahko uniči kar 70 odstotkov bakterij.

Vzdrževanje – Oblačila iz bambusa lahko peremo pri 40 °C, beljenje, kemično čiščenje in sušenje v sušilnem stroju pa niso dovoljeni. Najvišja temperatura likanja je 150 °C, pri čemer je nujno uporabiti vlažno, čisto in belo bombažno krpo. Oblačila likamo na notranji strani in ne uporabljamo pare, saj ga lahko poškoduje.

Pridobivanje – Bambus zahteva malo vode in pesticidov ter zelo hitro raste. Tkanina iz bambusa je precej groba na otip. Ločimo naravna bambusova vlakna, ki spadajo med stebelna vlakna, in kemična, regenerirana vlakna iz bambusove celuloze.

Okoljski odtis – Bambus je v osnovi trajnostna rastlina, ki pa to ni več, če jo gojijo na ekstenziven monokulturen način. K trajnostnemu vidiku veliko prispeva način predelave bambusa v vlakna, o čemer podrobneje pišemo v ločenem prispevku.

favicon Preberite več: Kaj morate vedeti o bambusu?

Živalska vlakna

Volna

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu volna

Lastnosti – Za volnena vlakna je značilna kodravost, zato je volna prožna in elastična. Dobro vpijajo vlago, ne da bi imeli občutek, da je izdelek moker. Volneni izdelki se le malo mečkajo.

Vzdrževanje – Volnena oblačila preprosto prezračimo v nekoliko vlažnem prostoru. Rahlo zamazana mesta na oblačilu preprosto skrtačimo. Pranje volne je zahtevno, saj ne prenese mehanskih postopkov v stroju, zato oblačila peremo ročno, v zadnjih letih pa tudi v strojih, ki imajo poseben program za pranje volne.

Sušenje je dolgotrajno, uporaba sušilnega stroja načeloma ni dovoljena. Če volnene izdelke likamo, to storimo pri srednji temperaturi (150 °C). So zelo občutljivi na molje.

Pridobivanje – Runska volna je tista, ki jo dobijo s striženjem živih ovc. Če izhaja iz prvega striženja mladih ovčk, ima oznako lambswool.

Volna običajno dobi ime kar po pasmi ovce, na primer merino (zelo kakovostna volna ovce merino s finimi, mehkimi vlakni z močno kodrasto strukturo) ali crossbred (bolj groba, manj kodrasta vlakna za grobe, ročno izdelane volnene izdelke).

Okoljski odtis – Volna je takoj po striženju brez kemikalij, lahko vsebuje le sledi protiparazitskih zdravil, ki so jih ovce zaužile. Pozneje pa je podvržena številnim obdelavam, zlasti za odstranitev ostankov v kopreni ali za preprečevanje polstenja.

Ti postopki lahko onesnažujejo okolje, vendar vse več podjetij uporablja mehansko obdelavo ali okolju manj škodljive dodatke.

Kašmirska volna

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu kasmir

Lastnosti – Predivo je mehko, lepo, ima svilnat lesk in je zelo trpežno. Dlako kašmirske ovce od preostalih ločimo po barvi, ki je bela, rumenkasta, siva ali svetlo rjava. Je naravno skodrana, ima odlične toplotnoizolacijske sposobnosti in hitro navzame vlage, a jo enako hitro tudi oddaja. Ima razmeroma majhno trdnost.

Vzdrževanje – Pri negi izdelkov je potrebna večja pozornost. Priporočljivo je ročno pranje z blagim detergentom. Po pranju izdelek speremo s toplo vodo, zavijemo v brisačo in rahlo stisnemo, da brisača vpije odvečno vodo. Potem oblačilo sušimo na ravni podlagi in ga ne obešamo. Priporočljivo je tudi kemično čiščenje.

Pridobivanje – Pridobivajo jo z izčesavanjem dlak kašmirske koze, ki jo uvrščamo med najkakovostnejše in najdražje vrste volne.

Okoljski odtis – Kašmirske koze nimajo veliko telesne maščobe, zato jih dlaka ščiti pred mrazom. Če jih postrižejo, počešejo ali oskubijo prezgodaj v letu, preden se vreme spomladi začne segrevati, lahko brez te naravne zaščite trpijo ali celo umrejo.

Koze povzročajo težave na travnikih, kjer se pasejo, zlasti v jugozahodnem delu puščave Gobi (planota Alashan). V zadnjih desetletjih je namreč finančna privlačnost reje kašmirskih koz rasla, zato je več pastirjev začelo menjati kamele za koze.

S povečevanjem obsega reje koz je kombinacija različnih učinkov (način prehranjevanja, oblika kopit …) prispevala k degradaciji travnate ruše in pospešila širjenje dezertifikacije.

Vse pogostejše suše in prašne nevihte povzročajo težave lokalnim divjim živalim, ljudem in celo kozam, katerih prehrano je treba včasih dopolniti z žitom, ker ne najdejo dovolj trave.

Moher

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu moher

Lastnosti – Gre za kodrasto vlakno. Običajno je naravno bele/bež barve, zasledimo tudi rjavo, črno, roza ali rdečkasto, zaradi pigmenta melanina v strženu vlakna. Je zelo elastičen, ima odlične toplotnoizolacijske lastnosti, hitro se navzame vlage in znoja ter se počasi suši.

Tudi volna iz moherja je samougasljiva, se skoraj ne polsti in se zato pogosto meša z volno. Izdelki iz moherja se med nošenjem manj mečkajo in manj raztezajo, so topli pozimi in hladni poleti.

Vzdrževanje – Nega je podobna negi volnenih izdelkov. Lahko jih peremo ročno z blagim detergentom, dovoljeno je tudi kemično čiščenje. Beljenje s klorom je prepovedano, prav tako sušenje v sušilnem stroju. Likamo na srednji temperaturi.

Pridobivanje – Fino, mehko nadlanko, imenovano moher, pridobijo s striženjem angorske koze.

Okoljski odtis – Za pridelavo približno pol kilograma moherja koze potrebujejo okrog 24 kilogramov kakovostne krme, pridelane na zemlji, ki bi jo namesto tega lahko uporabili za gojenje pridelkov za prehrano ljudi. Degradacija tal zaradi čezmernega števila koz in čezmerne paše je pogosta.

Svila

kaj motate vedeti o tekstilu in oklol odtisu svila

Lastnosti – Svilena vlakna dobro vpijajo vlago. Svila ima poseben lesk in je na koži prijetna. Sestava svilene tkanine je podobna naši koži, zato se v oblačilih in posteljnini iz svile dobro počutimo.

Vzdrževanje – Svila je zelo zahtevna za nego, čim bolj je fina, tem bolj je občutljiva. Ne prenese mehanskih obremenitev, saj so vlakna zelo gladka, površina pa ob obremenitvi postane neenakomerna in lisasta.

Svilene izdelke lahko peremo v pralnem stroju (program za volno ali svilo), pri tem pa uporabimo detergent za pranje volne. Lahko jih posušimo v sušilnem stroju, vendar z zelo nežnim programom in ne do konca – to storimo na zraku. Lahko jih likamo, a s temperaturo, primerno za svilo.

Pridobivanje – Pravo svilo pridobivajo iz zapredkov metulja sviloprejke. Z osrednjega dela zapredka odvijajo "neskončno" nit, ki je dolga okrog 1000 metrov, gladka in enakomerna, ima visok lesk in je zelo trdna, gibka in zelo tanka.

Iz krajših niti, ki jih odvijejo z zunanjega in notranjega dela zapredka, spredejo svilo, imenovano šap, iz še krajših ostankov svilo buret, ki je bolj groba in z manj leska. Divja svila ali tussah (iz zapredkov različnih divjih metuljev) je v primerjavi z naravno bolj groba, brez leska in s številnimi odebelitvami, ki dajo izdelkom poseben čar.

Okoljski odtis – Na splošno velja, da je svila bolj trajnostno vlakno. Je obnovljiv vir, lahko se biološko razgradi, pri pridelavi se porabi manj vode, kemikalij in energije kot pri drugih vlaknih. Kljub temu so lahko težave z uporabo kemikalij, pravicami živali, veliko porabo energije in delovnimi praksami.

favicon Preberite več: Tekstil in njegov okoljski odtis: umetna vlakna

Avtorica: Goga Sredojević

Sveže e-novice ZPS, vsak teden

Naročite se na naše tedenske e-novice. Sproti spremljajte aktualne teste, koristne potrošniške nasvete in druge novosti. Od prejema e-novic se lahko kadarkoli odjavite.

Umik in odpoklic izdelkov

Več