Umazana posoda ne potrebuje hormonskih motilcev in strupenih snovi

1. april 2026

Gospodinjstvo in oprema za dom Varnost izdelkov

Vsakič, ko v pomivalni stroj položimo tableto za strojno pomivanje posode, pričakujemo en sam rezultat: čisto posodo. Redko kdaj pomislimo, da se le en del te zgodbe konča pri čistih krožnikih in kozarcih. Drugi se nadaljuje tam, kjer ga ne vidimo več, v odpadni vodi in širšem okolju.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kako varne so tablete za pomivanje posode? 

V zadnjih letih so se pojavile številne razprave o tem, kako varne so tablete za pomivalni stroj. Nekatere njihove sestavine so povezane z draženjem kože in preobčutljivostjo, druge z vplivi na hormone, tretje z onesnaževanjem vodnih ekosistemov. 

Med njimi najdemo tudi snovi, ki so v tabletah povsem nepotrebne – dodane so zaradi videza ali vonja, ne pa zaradi dejanske čistilne učinkovitosti. Pogosto slišimo argument, da gre za majhne količine teh snovi. To je res, vendar le deloma. 

Pri gospodinjskih čistilih je pomemben učinek ponavljanja, saj izdelke uporabljamo mesece in leta, zato se izpostavljenost kopiči. Poleg tega nismo izpostavljeni le eni kemikaliji iz ene tablete, temveč številnim snovem iz različnih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan.

Problematične kemikalije v tabletah in njihovi učinki na okolje

Velik izziv so snovi, ki obremenjujejo okolje. Ko tableta opravi svojo nalogo, njene sestavine ne izginejo. Odtok jih odnese v kanalizacijo, čistilne naprave in naprej v vodno okolje. 

Vse snovi se pri tem ne razgradijo enako hitro in enako uspešno. Nekatere so obstojnejše, lahko škodijo vodnim organizmom ali pa v reakcijah z drugimi snovmi tvorijo nove problematične produkte. To pomeni, da se vprašanje čistosti ne konča pri krožniku, ampak se nadaljuje v reki, jezeru in širšem ekosistemu. 

Linearni alkilbenzensulfonati (LAS)

Snovi, kot so TEA- ali Sodium Dodecylbenzenesulfonate, Linear alkyl benzene sulphonic acid, so anionske površinsko aktivne snovi, ki zelo učinkovito raztapljajo maščobo, so cenovno ugodne in spadajo med najpogosteje uporabljene surfaktante. 

Njihova pomanjkljivost je, da se v okolju zelo počasi razgrajujejo in so strupeni za vodne organizme, če so njihove koncentracije velike. Zaradi množične uporabe pomembno prispevajo k obremenitvi vodnih ekosistemov. Čeprav jih EU ne prepoveduje, so v okoljskih certifikatih izključeni prav zaradi vpliva na vodne ekosisteme.

Hormonski motilci 

Posebno pozornost vzbujajo kemikalije, ki lahko vplivajo na hormonski sistem ali razmnoževanje. Kot potencialni hormonski motilci lahko že v zelo majhnih količinah porušijo hormonsko ravnovesje ter vplivajo na razvoj reproduktivnih organov in potomcev. 

Benzyl salicylate

Ta snov se v čistilih uporablja kot dišava in fiksator vonja, uvrščamo pa jo med sumljive hormonske motilce. Študije potrjujejo njegove negativne učinke na rast, razmnoževanje in delovanje hormonov pri vodnih organizmih. V vodnih ekosistemih se tudi počasi razgrajuje in posledično kopiči, zato je tveganje za okolje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti še večje. Benzyl salicylate v EU ni prepovedan, je pa njegova vsebnost strogo omejena predvsem zaradi alergenega delovanja, kar pomeni obvezno označevanje te sestavine na deklaraciji izdelka. 

BHT (butylated hydroxytoluen)

Tudi za sestavino BHT (butylated hydroxytoluen), ki se v čistilih uporablja kot antioksidant in preprečuje razgradnjo občutljivih sestavin, kot so dišave, podatki kažejo na možne hormonske učinke. BHT je zato obravnavan kot sumljivi endokrini motilec, njegova uporaba pa je v EU omejena.

Borove spojine

Še bolj jasno so opredeljene borove spojine (boric acid, MEA- ali Sodium Borate), ki so v EU razvrščene kot strupene za razmnoževanje. V toksikoloških študijah na živalih so povzročile zmanjšano plodnost ter vplivale na razvoj ploda in spremembe v razvoju spolnih organov. Zaradi teh tveganj so borove spojine v številnih okoljskih certifikatih praviloma prepovedane ali močno omejene, podobno kot sumljivi hormonski motilci.

Alergene dišave

Med alergene dišave z obveznim označevanjem na deklaraciji spada še več sestavin, denimo citronellol, linalool, limonene, geraniol in eugenol, ki lahko dražijo kožo in oči ter pri občutljivih ljudeh povzročijo alergijske kožne reakcije. 

Pri nekaterih so bili že opaženi tudi toksični učinki na vodne organizme, vključno z dolgotrajnimi vplivi na vodne ekosisteme (npr. hexyl cinnamal). Zaradi takšnih tveganj je EU leta 2023 sprejela novo uredbo (2023/1545), ki je seznam obvezno označenih dišavnih alergenov razširila s 26 na kar 82 snovi, kar potrošnikom v prihodnje omogoča boljšo prepoznavo potencialno problematičnih dišav v izdelkih.

Pri vseh teh snoveh je pomembno načelo previdnosti. Potrošnik praviloma ne pozna vseh kemijskih imen, še manj mehanizmov njihovega delovanja. A za odgovorno odločanje je dovolj razumeti, da obstajajo skupine kemikalij, na katere stroka opozarja zaradi možnih dolgoročnih učinkov in ki so pri izdelkih z verodostojnimi okoljskimi certifikati pogosto prepovedane ali močno omejene. 

ZPS nasvet

Najboljši nasvet je presenetljivo preprost: izberimo izdelek, ki ima čim krajši seznam sestavin. Če je mogoče, izberimo tablete brez dišav in barvil, z okoljskim certifikatom. 

Splača se pogledati dlje od obljub o »sijaju«, »svežini« in »power« učinku, saj je pomembno, kakšno kemijsko sled izdelek pušča za sabo. Na koncu ne gre le za čisto posodo, temveč za čistejšo vodo, manj kemikalij v okolju in bolj zdravo vsakdanje življenje.

Besedilo: dr. Anja Bubik, Fakulteta za varstvo okolja

Preberite tudi

Test tablet in kapsul za strojno pomivanje posode