Zveza potrošnikov Slovenije

V sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo že petič preverjali kakovost peletov, ki so potrošnikom na voljo na slovenskem trgu. Med 25 vzorci smo našli tri neustrezne, med njimi sta bila dva, ki sta na podlagi izmerjenih parametrov "padla" v kakovostni razred B. Peleti tega razreda so po karakteristikah primerljivi s tistimi za industrijsko rabo, zato jih za uporabo v gospodinjstvih odsvetujemo.

Za uporabo v gospodinjstvih priporočamo nakup peletov iz kakovostnih razredov A1 in A2, ki v kombinaciji s kakovostno pečjo na pelete zagotavljajo najbolj učinkovito in hkrati do okolja prijazno ogrevanje. Kakovost peletov je sicer odvisna predvsem od uporabljene surovine. Najpomembnejše lastnosti peletov so: vsebnost vode in pepela, mehanska obstojnost, gostota nasutja, delež finih delcev ter vsebnost določenih makro- in mikrokemijskih elementov. Mejne vrednosti teh lastnosti za posamezne kakovostne razrede opredeljuje standard SIST EN ISO 17225-2.

Tabela z rezultati testa lesnih peletov v 15 kg vrečah (kliknite za povečavo)
Tabelo lahko objavite v drugih medijih le z dovoljenjem Zveze potrošnikov Slovenije. Za dovoljenje pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

 

Kakovostni razred A1

German flames premium holzpellets	Heizinos holz-pellets	Drau holz/pellets hot material
Woodox	RZ pellets	Schweighofer
German pellets	Bioles Horizont premium pellets	Forest premium pellet (Petrol)
Holz pellets	Energija narave premium	PVM peleti
Peleti ekspres	N-eko peleti (Biron)	My premium pellets
Arboreko

Kakovostni razred A2

Pellet ensa BH	Enerles	Duga pellet
Eco peleti red devil 2	Best quality pellet (Bioles Horizont)	Gatis premium A2
Bioprofit lesni peleti	Taprav pelet' za pogret	Pellet natura Faš

Na podlagi letošnjega testa lahko rečemo, da so slovenskemu potrošniku na voljo kakovostni peleti, k čemur so zagotovo pripomogla tudi naša neodvisna testiranja. V laboratoriju za lesna goriva na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo na podlagi izmerjenih parametrov kakovosti 15 vzorcev razvrstili v razred A1, od tega jih je 13 dobilo zelo dobro oceno, dva dobro, eden pa je »padel« v razred B (Arboreko, ki je na lanskem testu dobil oceno dobro). Osem vzorcev smo razvrstili v razred A2, pri čemer je eden dobil oceno pomanjkljivo (Taprav pelet' za pogret), enemu pa smo že drugo leto zapored na podlagi laboratorijskih meritev določili razred B (Pellet natura Faš).

Če izmerjeni kakovostni razred ne ustreza tistemu, ki je naveden na embalaži, skupna ocena ne more biti višja od 20.

Mehanska obstojnost in delež pepela še vedno trd oreh
Pri obeh vzorcih, ki sta na podlagi naših meritev "padla" v razred B, je bila glavna težava mehanska obstojnost, ki je z vidika potrošnika zelo pomembna. Manjša mehanska obstojnost namreč pomeni večji delež finih delcev v skladiščnem prostoru, zaradi katerih se lahko v najslabšem primeru zaustavi transportni polž, ki dovaja pelete v kurišče. Problematični so tudi izpusti finih delcev v zrak (vsi vzorci so pri preverjanju deleža finih delcev, manjših od 3,15 mm, dobili oceno zelo dobro). V skladu s standardom SIST EN ISO 17225-2 morajo peleti razreda A1 in A2 doseči mehansko obstojnost 97,5 odstotka. Vzorec Arboreko je dosegel 97,04 odstotka, vzorec Pellet natura Faš pa 97,41. Vsi preostali vzorci so dobili oceno zelo dobro.

Tretji neustrezni vzorec (Taprav pelet' za pogret) je "padel" zaradi deleža pepela, ki je bil večji, kot je bilo navedeno na embalaži, poleg tega je presegal dovoljeni ostanek pepela za razred A1 (0,7 odstotka), ki je bil označen na vreči.

V vreči mora biti 15 kilogramov peletov
V laboratoriju med drugim preverimo tudi gostoto nasutja, ki mora za razreda A1 in A2 preseči 625 kg/m³. Večja je gostota nasutja, več energije je akumulirane na prostorninsko enoto, kar pomeni manjše transportne in skladiščne stroške. Poleg tega vreča z večjo gostoto nasutja zavzame manj prostora. Postopek določanja gostote nasutja opisuje standard EN 15103:2010: v posodo standardiziranih dimenzij (volumna) nasujemo pelete in posodo stehtamo. Z izjemo obeh vzorcev, ki sta »padla« v razred B, so vsi dobili oceno zelo dobro.

Pred začetkom testiranja smo vsako vrečo peletov tudi stehtali in ugotovili, da 15 kilogramov ni vedno 15 kilogramov. Večina vreč je bila za nekaj gramov težjih, pet pa lažjih, pri čemer je en vzorec (Eco peleti red devil) občutno izstopal, saj je vreča tehtala le 14,11 kilograma. Pri enem pakiranju se to ne pozna veliko, če pa kupimo deset ali dvajset vreč, je manko vse prej kot zanemarljiv. Omenjenemu vzorcu smo zato skupno oceno zmanjšali za deset točk.

Kako smo testirali Kakovost (90 odstotkov skupne ocene) V laboratoriju smo preverili najpomembnejše lastnosti, ki razkrivajo kakovost peletov. Če je bila ocena za vsebnost vlage, mehansko obstojnost in gostoto nasutja slabša od povprečno, skupna ocena ni mogla biti boljša. Če je bila ocena za ostanek pepela slabša od zelo dobro, skupna ocena ni mogla biti boljša. Vsebnost vlage (25 odstotkov): izmerjena količina vlage v nobenem kakovostnem razredu ne sme presegati deset odstotkov. Ostanek pepela (35 odstotkov): za kakovostni razred A1 je dovoljeni ostanek pepela 0,7 odstotka, za A2 1,2 odstotka (za pelete kakovostnega razreda B je meja dva odstotka). Mehanska obstojnost (35 odstotkov): za razreda A1 in A2 mora doseči 97,5 odstotka, za razred B pa 96,5 odstotka. Gostota nasutja (5 odstotkov): v nobenem primeru ne sme biti manjša od 600 kg/m3, za razreda A1 in A2 mora preseči 625 kg/m3. Označevanje (10 odstotkov skupne ocene) Označene vrednosti smo primerjali z izmerjenimi in v primeru neskladja ustrezno zmanjšali oceno.

Tudi več kot pet evrov za vrečo
Testirali smo pelete v 15-kilogramskih vrečah različnih proizvajalcev, ki smo jih junija kupili na različnih prodajnih mestih po Sloveniji – v trgovskih centrih, lokalnih prodajalnah in skladiščih spletnih ponudnikov. Za vrečo smo odšteli od 3,29 do 5,39 evra (lani, denimo, smo za najdražjo vrečo odšteli 4,89 evra), vendar je treba poudariti, da na vseh prodajnih mestih nudijo popuste za nakup večjih količin. Najbolje ocenjeni peleti v razredu A1 (German flames premium holzpellets) niso najdražji, za vrečo smo odšteli 4,27 evra, enako velja za zmagovalca v razredu A2 (Pellet ensa BH), vreča stane 3,88 evra.

Kako je lahko izmerjeni razred nižji od označenega? Že lani smo pri šestih vzorcih na podlagi laboratorijskih meritev določili nižji razred od označenega (pet vzorcev je iz razreda A2 »padlo« v razred B, eden pa iz A1 v A2). Letos se je zgodba ponovila pri dveh vzorcih, zato se sprašujemo, ali je morda zatajil nadzor certifikacijskih organov. Vidno označen certifikat ENplus namreč potrjuje, da certifikacijski organi pri izdelovalcih peletov redno in nenapovedano preverjajo kakovost peletov, zato imajo ti običajno vzpostavljen učinkovit sistem notranjega nadzora in zagotavljanja kakovosti. Na pristojni certifikacijski organ ENplus Bioenergy Europe s sedežem v Bruslju smo zato naslovili vprašanje, kako pojasnjujejo omenjena odstopanja, glede na to, da tudi potrošniške organizacije pri testiranju upoštevamo enake standarde. Njihov odgovor še čakamo

Več certifikatov in drugih oznak
Če pri roki nimate rezultatov primerjalnega testa, bo vaša nakupna odločitev najverjetneje temeljila na oznakah, ki jih boste našli na vrečah. V primerjavi s prejšnjimi leti je označevanje veliko boljše, saj je na vrečah vedno več oznak (zgolj za primerjavo: naši češki kolegi ugotavljajo, da so vreče peletov na njihovem trgu skorajda brez oznak). Lani je bilo brez kakršnega koli certifikata šest vzorcev, letos samo dva (Energija narave premium in N-eko peleti), obema smo sicer v laboratoriju izmerili kakovostni razred A1. Od 25 vzorcev jih je 17 imelo certifikat proizvajalca, večinoma najbolj prepoznavna ENplus ali DINplus (dva vzorca celo oba), šest vzorcev pa je imelo le certifikat distributerja.

Ta je na pogled skoraj identičen certifikatu proizvajalca, razlikuje se le v številčni oznaki. Certifikat proizvajalca ima denimo oznako SI 001, certifikat distributerja pa SI 303. Potrošnik težko opazi razliko, zato na ZPS menimo, da certifikat distributerja ne bi smel biti označen na embalaži, saj lahko potrošnik zmotno misli, da gre za certifikat proizvajalca in da torej označuje kakovost peletov. V resnici pa zgolj potrjuje, da distributer skrbi za ustrezno skladiščenje in transport peletov, tudi tistih, ki nimajo certifikata proizvajalca. Na to pomanjkljivost opozarjamo že tretje leto in še vedno menimo, da bi moral biti certifikat distributerja naveden le na spletnem ali prodajnem mestu, ne pa tudi na vreči.

Naše stališče smo posredovali tudi pristojnemu certifikacijskemu organu, ENplus Bioenergy Europe, povprašali smo jih še, ali morda razmišljajo o tem, da bi certifikat distributerja oblikovali tako, da bi ga potrošnik lažje razlikoval od certifikata proizvajalca. Njihov odziv še čakamo.

Les, ki ga pridelamo v sloveniji, naj ostane doma Tako raba kot tudi proizvodnja peletov v Sloveniji naraščata. Kakor pravi dr. Nike Krajnc z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije, je bil pred dvema letoma izvoz prvič večji od uvoza, lani pa spet nekoliko manjši. Kakšen je trg peletov v Sloveniji? Zelo dinamičen. Proizvodnja slovenskih proizvajalcev je v zadnjih letih ocenjena na 110.000 ton. Lani je uvoz peletov prvič presegel 220.000 ton, medtem ko je bil izvoz nekoliko manjši in je dosegel 190.00 ton. Več kot 90 odstotokov peletov izvozimo na italijanski trg, medtem ko jih uvažamo predvsem iz Romunije, Bosne in Hercegovine, Avstrije in Ukrajine (več kot 60 odstotkov). Uvažamo jih tudi iz Hrvaške, Srbije, Belorusije, Ruske federacije, Italije, Nemčije in Litve. Ali poreklo in uvoz surovine za proizvodnjo peletov vplivata na razvrščanje peletov v kakovostne razrede? Poreklo ali izvor surovine ne vplivata neposredno na kakovost surovine ali kakovost peletov, vendar si želimo, da bi les, ki ga pridelamo v Sloveniji, porabili doma. Z nakupom slovenskih peletov namreč podpiramo tudi razvoj domačih gozdno-lesnih verig. Navedba izvora oziroma porekla na embalaži pa omogoča potrošniku, da se sam odloči, katere pelete bo izbral. Kako so se v primerjavi s prejšnjimi leti tokrat odrezali peleti slovenskega porekla? Kakovost slovenskih proizvajalcev peletov je razmeroma stabilna. Štirje največji imajo certifikat EnPlus in so tudi naši največji izvozniki. Manjši proizvajalci so vključeni v shemo zagotavljanja kakovosti S4Q, ki jo upravlja Gozdarski inštitut Slovenije. Manjši proizvajalci obvladujejo predvsem lokalni trg, nihanja v kakovosti njihovih peletov pa so lahko predvsem posledica surovine, ki jo večinoma kupujejo pri različnih žagah. Kakovost je lažje zagotavljati in ohranjati, če je proizvodnja peletov neposredno povezana z lesnopredelovalnim obratom.

Avtorica: Barbara Primc