Rezultati testa

Na test smo vključili 15 vzorcev jagod: 10 svežih in 5 zamrznjenih. Sveže smo kupili zunaj sezone in v sezoni, na različnih prodajnih mestih.

 

Kaj smo ugotovili na testu?

Med potrošniki kroži veliko prepričanj: da so slovenske jagode manj obremenjene kot uvožene, da so tiste neposredno od pridelovalca ali s tržnice boljša izbira, spet drugi prisegajo na zamrznjene. Da bi preverili, koliko resnice je v teh prepričanjih, smo jagode poslali v laboratorij. 

Jagode so občutljiv sadež. Zaradi mehke strukture, velike vsebnosti vode in rasti tik nad tlemi so zelo dovzetne za plesni, bolezni in škodljivce. Pri konvencionalni pridelavi zato pridelovalci pogosto uporabljajo sredstva za varstvo rastlin – pesticide, saj bi bile brez njih izgube pridelka večje, jagode pa dražje in manj dostopne. A to ne sme biti izgovor za pretirano ali nepravilno uporabo pesticidov. Za potrošnika je bistveno, da ostankov ni oziroma jih je čim manj in so pod zakonskimi mejami. 

Dobra in slaba novica

Dobra novica je, da pri nobenem od vzorcev svežih jagod niso ugotovili preseganja najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti ostankov pesticidov, kot jih določa Uredba (ES) št. 396/2005. Vendar vsi vzorci niso bili brez ostankov pesticidov – pri nekaterih smo zaznali več različnih snovi hkrati.

Slabše pa so se odrezale zamrznjene jagode. Pri dveh od petih vzorcev smo odkrili preseganje najvišjih dovoljenih mejnih vrednosti pesticidov. O ugotovitvah so obvestili Upravo za vrno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki je nato izvedla nadaljnje ukrepe, med drugim odpoklic izdelka.

Ni vseeno, kdaj in katere jagode kupimo

V svežih jagodah, kupljenih v sezoni, smo zaznali manj ostankov različnih pesticidov kot pri svežih, kupljenih zunaj sezone. To ne pomeni, da so zunajsezonske jagode neprimerne, pomeni pa, da je izbira sezonskega sadja bolj smiselna, ne le zaradi okusa in krajših transportnih poti, temveč tudi z vidika varnosti. 

Med sezonskimi svežimi jagodami smo testirali tudi ekološki vzorec, v katerem nismo zaznali nobenih ostankov pesticidov. Za ekološka živila sicer veljajo enake mejne vrednosti ostankov kot za konvencionalna, razlika pa je v načinu pridelave: pri ekološki pridelavi večina sintetičnih pesticidov ni dovoljena.

Slovensko poreklo, žal, ni jamstvo za manj ostankov pesticidov. Med slovenskimi vzorci smo sicer našli takšne popolnoma brez pesticidov, a smo naleteli tudi na takšne z ostanki različnih pesticidov. 

Prodajno mesto ni zanesljivo merilo

Ali je bolje kupiti jagode na tržnici, v diskontu, supermarketu ali ob cesti? Naši rezultati ne dajejo enoznačnega odgovora. Na prvi pogled so se nekoliko bolje odrezale jagode s tržnice, saj so v povprečju vsebovale manj zaznanih ostankov pesticidov kot vzorci iz trgovin ali pri obcestnem prodajalcu. Vendar je bil vzorec majhen, zato tega ne moremo razumeti kot splošno pravilo.

Tudi znotraj iste vrste prodajnega mesta so bile razlike precejšnje. Med vzorci s tržnice smo našli tako ekološke in konvencionalne jagode brez zaznanih ostankov pesticidov kot tudi vzorec z največ zaznanimi ostanki med svežimi jagodami. 

Podobno se je pokazalo pri diskontni trgovini: v jagodah istega ponudnika smo zunaj sezone zaznali ostanke sedmih različnih pesticidov, medtem ko je bil sezonski vzorec brez zaznanih ostankov. V vzorcih iz supermarketa smo več ostankov zaznali tako v sezoni kot zunaj nje, edini vzorec, kupljen pri obcestnem prodajalcu, pa je vseboval ostanke šestih različnih pesticidov.

Prodajno mesto samo po sebi zato ni zanesljivo merilo. Pomembnejši so sezona, način pridelave, dobavitelj oziroma pridelovalec in konkretna serija jagod.

Zamrznjene jagode: kar dva od petih vzorcev s preseženimi vrednostmi pesticidov

Najbolj skrb vzbujajoči so bili rezultati pri zamrznjenih jagodah, kjer so bile vrednosti ostankov pesticidov nad zakonsko dovoljenimi mejami zaznane v dveh od petih vzorcev (Zamrznjene jagode Natureta in Zamrznjene jagode S-Budget (Spar)).

O rezultatih smo obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kar je pri izdelku Zamrznjene jagode S-Budget (Spar) vodilo do odpoklica iz prodaje. V vzorcu zamrznjenih jagod S-Budget je mejno vrednost presegel insekticid oksamil, ki zavira delovanje živčnega sistema in lahko povzroči akutne zastrupitve (slabost, krči, težave z dihanjem). 

V vzorcu Natureta je mejno vrednost presegel insekticid profenofos, ki pri dolgoročni izpostavljenosti povzroča poškodbe živčevja in hormonske motnje. Uporaba obeh je v EU prepovedana, vendar zakonodaja zaradi onesnaženosti okolice, v kateri se gojijo jagode, dopušča prisotnost teh snovi v zelo majhnih količinah.

Ob tem je treba poudariti, da preseganje mejne vrednosti pomeni neskladnost z zakonodajo, ne pa nujno tudi neposredno tveganje za zdravje. Za oceno tveganja so pomembni vrsta pesticida, izmerjena količina in količina zaužitega živila. Kljub temu previdnost ni odveč, zlasti pri jagodah, ki jih pogosto uživajo tudi otroci, zato je pomembno, da je obremenjenost z ostanki pesticidov čim manjša.

Naši rezultati ne pomenijo, da so vse zamrznjene jagode problematične, obstaja tudi dobra izjema. V vzorcu zamrznjenih jagod Garden Good (Mercator) nismo zaznali nobenega ostanka pesticidov. Izdelek je imel navedeno tudi točno državo porekla jagod, Srbijo, kar je pri predelanih izdelkih redko, saj podatek o poreklu surovine praviloma ni obvezen. Pri zamrznjenih jagodah je zato potrošnik pogosto v slabšem položaju kot pri svežih: pri svežih mora biti država izvora navedena, pri zamrznjenih pa ta informacija pogosto manjka ali je navedena zelo splošno.

»Koktajl učinek« pesticidov

V nekaterih vzorcih nismo zaznali le enega, ampak ostanke več različnih pesticidov. Najbolj izrazito je bilo to pri svežih jagodah, kupljenih zunaj sezone: v enem vzorcu smo zaznali ostanke petih pesticidov, v drugem sedmih, v tretjem pa kar osmih pesticidov. Vzorec, kupljen v sezoni pri obcestnem prodajalcu, je vseboval ostanke šestih pesticidov. 

Takšni rezultati odpirajo širše vprašanje t. i. koktajl učinka. Tudi če je ostanek posameznega pesticida pod zakonsko mejo, to še ne pomeni, da so ostanki več pesticidov povsem varni. Mejne vrednosti so namreč določene za posamezne pesticide, v resničnem življenju pa smo lahko izpostavljeni več snovem hkrati – v enem živilu ali s celotno prehrano. 

O tem, kako takšne »koktajl« mešanice delujejo skupaj, še nimamo dovolj znanja. Včasih se lahko učinki med seboj krepijo, včasih pa zmanjšujejo, odvisno od sestave in kombinacij snovi. Dokler znanost ne razjasni teh medsebojnih učinkov, je za potrošnike najbolje, da je ostankov v naših živilih čim manj.

ZPS nasvet

Pri nakupu jagod upoštevajte nekaj nasvetov:

1. Izbirajte jagode v sezoni – med aprilom in junijem. 
2. Kupujte jih od preverjenega lokalnega vira.
3. Prednost dajte certificirani ekološki pridelavi.
4. Če želite jagode na krožniku celo leto, jih kupite ali pridelajte v sezoni in zamrznite.
5. Pred uživanjem jih vedno dobro operite, da odstranite del površinskih nečistoč in morebitnih površinskih ostankov pesticidov.

Jagodam se zaradi strahu pred pesticidi sicer ni treba izogibati, saj so okusen in hranljiv sadež, je pa zelo smotrn premislek o tem, ali je res potrebno, da so na naših krožnikih vse leto. Ne nazadnje je na dobre stvari v življenju vredno malce počakati. 

Besedilo: Eva Marija Čad, Matjaž Pirc, Elena Lunder

 

Tudi lokalno ni brez izzivov

Naši rezultati testa so presek manjšega števila vzorcev in ne odražajo nujno celotne ponudbe na trgu. Kljub temu jasno kažejo, da pri jagodah ni vseeno, kdaj jih kupimo, od kod prihajajo in kako so bile pridelane. To pa velja tudi za lokalno pridelavo. Vse, kar je lokalno, ni enako.

Lokalno ni enako ekološko

Pogosto velja prepričanje, da je lokalno sadje bolj zdravo oziroma pridelano brez pesticidov. V resnici »slovensko« ne pomeni nujno »brez pesticidov«. Tudi v Sloveniji se pri konvencionalni in integrirani pridelavi jagod zakonito uporablja velik nabor sredstev za varstvo rastlin. 

Pri ekološki pridelavi je ta nabor omejen, pridelava pa mora izpolnjevati predpisane ekološke standarde. Ekološko pridelavo potrjuje ustrezen certifikat oziroma evropski ekološki znak, ne zgolj poreklo ali prodajno mesto.

Lokalno ni enako pravično

Trajnost prehranskega sistema ni le vprašanje okolja, ampak tudi ljudi. Pomembno je, da kmetje dobijo pravično plačilo za svoje pridelke, kar najlažje zagotovimo, če kupujemo neposredno od njih. Delo v kmetijstvu je pogosto sezonsko, fizično zahtevno in slabo plačano, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi migrantski delavci. 

Neprimerni pogoji dela in pomanjkljiva zaščita pri uporabi pesticidov lahko pomenijo tveganje za zdravje delavcev. Več lahko preberete v preteklem članku. Čeprav največ slišimo o kršitvah delavskih pravic na velikih nasadih v tujini, se težave pojavljajo tudi v Sloveniji. Nedavni zelo odmeven primer namreč razkriva, da lokalna pridelava ne zagotavlja nujno pravičnih delovnih pogojev.

Lokalno ni enako nacionalno

Ko govorimo o lokalni hrani, pogosto mislimo na državo izvora. A lokalno ne pomeni nujno slovensko. Pomembnejši so razdalja, sledljivost in način, kako je hrana prišla do nas. Jagode iz bližnjih regij v sosednjih državah lahko včasih prepotujejo manj kilometrov kot jagode z drugega konca Slovenije. 

Domača pridelava

Jagode z domačega vrta se pogosto dojemajo kot najboljša možna izbira, saj imamo večji nadzor nad tem, kako so pridelane. A tudi domača pridelava ima svoje izzive. Nepravilna uporaba sredstev za varstvo rastlin lahko vodi v napačno odmerjanje in s tem več ostankov, na pridelek pa lahko vplivajo tudi zunanji dejavniki, na primer škropiva s sosednjih površin, promet ali onesnažena tla. Domača pridelava ima lahko številne prednosti, vendar sama po sebi še ne zagotavlja, da je pridelek brez zunanjih vplivov ali kemijskih ostankov.

Pomagate si lahko tudi s certifikatom Global G.A.P. 

Global G.A.P. je mednarodni standard dobre kmetijske prakse, ki potrjuje, da so bile jagode pridelane ob nadzorovani in odgovorni uporabi pesticidov, z zagotovljeno sledljivostjo ter upoštevanjem okoljskih in higienskih pravil. 

Kaj to pomeni?

• Več nadzora nad uporabo pesticidov (znotraj dovoljenih meja)
• Sledljivost od polja do trgovine
• Večja zanesljivost pridelave
• Kako ga prepoznate?
• Na embalaži včasih kot logotip »GLOBAL G.A.P.« 
• Pogosteje kot številka GGN (13-mestna koda, npr. »GGN 1234567891234«)
• Pri nepakiranih jagodah (npr. tržnica) pa predvsem z vprašanjem prodajalcu

Pomembno

Global G.A.P. ne pomeni, da jagode ne vsebujejo pesticidov, temveč da je njihova uporaba nadzorovana. Oznako je zato je smiselno vedno presojati skupaj z drugimi dejavniki, kot so sezonskost, lokalni izvor in ekološki certifikat.

Besedilo: Eva Marija Čad, Matjaž Pirc, Elena Lunder