Kaj smo ugotovili na testu?

Za oceno rezultatov izmerjenih količin kemikalij uporabili barve semaforja: zeleno, rumeno in rdečo. Zelene izdelke lahko priporočamo, rumene pogojno, rdeče pa odsvetujemo. V skoraj vseh slušalkah, tudi tistih iz »zelene« skupine, smo odkrili vsaj eno tvegano   kemikalijo. Tako so lahko slušalke še en vir izpostavljenosti vsakodnevnemu kemijskemu koktajlu. Sicer majhen vir, pa vendarle. 

Te snovi so lahko prisotne tudi v novih izdelkih iz recikliranih materialov, zato je cilj jasen: v nobenem izdelku ne bi smelo biti za zdravje tveganih kemikalij. Čeprav uporaba slušalk običajno ne pomeni večje izpostavljenosti, se ta lahko poveča ob znojenju ali dolgotrajni uporabi (npr. pri igričarjih ali spanju s slušalkami). 

V takih primerih svetujemo previdnost, zlasti pri modelih iz »rdeče« skupine. Manj tveganja predstavljajo slušalke z več kovinskimi deli.

Bisfenoli ponovno najbolj problematični

Kar petina slušalk je vsebovala bisfenole v tako veliki koncentraciji, da smo jih uvrstili v rdečo skupino.

Povprečna količina izmerjenih zaviralcev gorenja v slušalkah je bila praviloma sicer majhna, vendar smo v 72 odstotkih vseh vzorcev zaznali pet ali več različnih zaviralcev gorenja, v desetini vzorcev pa celo deset ali več. Najverjetneje gre za ostanke iz reciklirane plastike. Največjo koncentracijo zaviralcev gorenja smo izmerili pri modelih Marshall Motif II ANC in Skullcandy Grom Kids, pri katerih je zasvetila rdeča luč.

V otroških slušalkah Enjoy Music, ki smo jih kupili na spletni tržnici Temu, smo izmerili veliko koncentracijo ftalatov. Vrednost je presegala zakonsko dovoljene količine, zato smo prodajalca Temu o tem obvestili. Prodajalec je slušalke umaknil iz ponudbe.

Klorirane parafine (kratko- in srednjeverižne) smo izmerili v manjših količinah. Glede na to, kako raznolik in številčen je naš vzorec, bi si upali zapisati, da v slušalkah ne predstavljajo večjih težav.

Količine škodljivih snovi

V posameznem delu slušalk količina škodljivih kemikalij sama po sebi praviloma ni bila skrb vzbujajoča, problematična pa je vsota vseh obremenitev – t. i. koktajl kemikalij. Vsak dan namreč nismo v stiku samo z eno kemikalijo iz enega vira, ampak s številnimi kemikalijami iz različnih virov.

Večja kot je skupna obremenitev, večje je tveganje za zdravje. Otroci so denimo lahko izpostavljeni kemikalijam iz slušalk, pogosto pa tudi enakim kemikalijam (ali kemikalijam iz iste skupine) iz igrač, otroških avtomobilskih sedežev, stekleničk za pijačo ali oblačil.

Zato je smiselno, da se v primerih, ki jih lahko nadzorujemo, čim bolj izogibamo nevarnim kemikalijam, kar še posebej velja za otroke. In ne pozabimo: če je plastika izpostavljena trenju, potenju ali toploti, lahko sprošča še več zdravju škodljivih snovi.

Slušalke kot (dodaten) vir nevarnih kemikalij

Področje kemijske varnosti slušalk urejajo številni predpisi, a kljub prepovedim in omejitvam proizvajalci še vedno uporabljajo snovi, ki škodujejo zdravju in okolju. Škodljivim kemikalijam v slušalkah se zato žal ne moremo povsem izogniti.

Največ tveganih snovi smo našli v trdi plastiki, manj v mehki, najmanj pa v žicah. Varnejše so slušalke z več kovinskimi deli in manj plastike. Dobra novica: otroške slušalke vsebujejo manj škodljivih kemikalij.

Zaviralci gorenja, ki jih dodajajo napravam z litij-ionskimi baterijami, v resnici ne preprečujejo učinkovito požarov, zato njihova uporaba ni smiselna. V večini primerov smo jih zaznali le v manjših količinah, verjetno kot ostanke reciklirane plastike.

Menimo, da je nujno poenotiti pravila kemijske varnosti slušalk na ravni EU – s celovitimi prepovedmi tveganih snovi, z varnejšimi standardi, jasnim razkritjem kemikalij in strožjo odgovornostjo proizvajalcev. Le tako lahko zaščitimo zdravje ljudi in zagotovimo varno recikliranje.

ZPS nasvet

1. Če je mogoče, namesto slušalk raje uporabljajte zvočnik. 
2. Za otroke izberite otroške slušalke. Te običajno vsebujejo manj škodljivih snovi.
3. Omejite čas, ko otrok uporablja slušalke.
4. Slušalke, v katerih prevladujejo kovinski materiali, praviloma vsebujejo manj škodljivih snovi.
5. Ne zaspite s slušalkami na ušesih oziroma v njih.
6. Ugledna znamka ali višja cena ne pomenita nujno, da je material manj obremenjen s kemikalijami.

Besedilo: Urša Šmid Božičevič 

Skupine kemikalij v slušalkah

Sprostitev med delom ali po dolgem delovnem dnevu: z glasbo, zvočno knjigo ali podkastom. Naj bodo velike ali male, slušalke so pogosto tudi statusni simbol in modni dodatek. Nekateri jih nosijo večino dneva, drugi z njimi celo zaspijo. A morda to ni najboljša odločitev, saj smo v skoraj polovici preizkušenih slušalk odkrili neželene kemikalije – in to v takšnih količinah, da smo jih uvrstili v »rdečo« skupino.

Klorirani parafini (kratko- in srednjeverižni)

Kratko- (SCCP) in srednjeverižne parafine (MCCP) uporabljajo za mehčanje plastike in tudi za zaviranje gorenja. Najti jih je mogoče v plastičnih komponentah slušalk, pogosto v PVC-izolacijah kablov in ohišjih elektronskih naprav. Kratkoverižni parafini so razvrščeni med obstojna organska onesnaževala (POPs), dokazano povzročajo hipertrofijo jeter, spremembe ščitničnih celic in poškodbe ledvic pri živalih. Dolgoročne študije so pokazale tudi njihovo rakotvornost.

Čeprav je njihova uporaba zaradi tveganja za zdravje omejena (v EU na največ 0,15 odstotka mase izdelka), jih še vedno najdemo v številnih izdelkih. Ker je uporaba kratkoverižnih parafinov omejena, jih proizvajalci pogosto nadomeščajo s srednjeverižnimi parafini. Ti so težko razgradljivi in se kopičijo v prehranski verigi ljudi in živali. Mogoče jih je najti v vodi, tleh, komunalnem blatu, hrani, človeškem maščobnem tkivu in materinem mleku. Zaradi tega trenutno poteka postopek preverjanja na Evropski agenciji za kemikalije.

Ftalati

Pogosta mehčala za plastiko, lahko škodijo zdravju, nekateri so dokazani hormonski motilci. Več kemikalij iz te skupine je na kandidatni listi za uvrstitev na Seznam kemikalij, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC).

Direktiva o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi omejuje koncentracijo štirih ftalatov (DEHP, BBP, DBP in DIBP) na največ 0,1 odstotka mase v kateri koli komponenti izdelka. 

Bromirani zaviralci gorenja (BFR)

Sintetične kemikalije, ki jih dodajajo potrošniškim izdelkom z namenom zmanjšanja poškodb in škode v požarih. Množična proizvodnja in uporaba sta se začeli v sedemdesetih letih kot odziv na pogoste požare, ki so jih povzročale cigarete. Od takrat so vključeni v številne potrošniške izdelke, vključno z elektroniko, pohištvom, avtomobilskimi oblazinjenji, vzmetnicami, gospodinjskimi tekstilijami in gradbeno izolacijo.

Elektronska in elektroinženirska industrija sta med največjimi uporabniki zaviralcev gorenja. Ker so zaviralci gorenja v plastiko dodani in niso kemično vezani na polimerno strukturo, se sproščajo skozi celoten življenjski cikel izdelka, vključno s sežigom ali odlaganjem odpadkov. EU je sprejela ukrepe proti nekaterim bromiranim zaviralcem gorenja (BFR) v elektroniki zaradi njihove obstojnosti, bioakumulacije in toksičnosti (PBT) ter negativnega vpliva na recikliranje – z Direktivo o omejevanju nevarnih snovi je koncentracija PBB (polibromiranih bifenilov) in PBDE (polibromiranih difenil etrov) omejena na največ 0,1 odstotka mase (1000 ppm) v homogenih materialih 

Več BFR-jev je urejenih tudi z Uredbo o obstojnih organskih onesnaževalih (POPs), z Uredbo REACH in Direktivo za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (ecodesign) za izboljšanje reciklabilnosti elektronskih odpadkov in zmanjšanje količine nevarnih snovi.

Poleg tega je Evropska agencija za kemikalije (ECHA) decembra 2024 objavila predlog za omejitev uporabe aromatskih bromiranih zaviralcev gorenja.

Organofosfatni zaviralci gorenja (OPFR)

Njihova razširjena uporaba je namenjena doseganju standardov glede omejevanja gorljivosti v potrošniških izdelkih, zlasti v elektroniki in pohištvu. Postopoma se sproščajo iz plastičnih komponent v prah in zrak, zaradi česar so stalen vir izpostavljenosti v zaprtih prostorih.

Ljudje so jim izpostavljeni na različne načine, vključno s pitjem onesnažene vode, uživanjem kontaminirane hrane, vdihavanjem onesnaženega zraka ali zaužitjem prahu. Tudi stik kože z izdelki, ki vsebujejo te kemikalije, vodi v izpostavljenost. Otroci so lahko izpostavljeni tudi z grizenjem pene v igračah ali drugih izdelkih.

Ko te kemikalije enkrat vstopijo v krvni obtok, se hitro razgradijo v druge snovi, ki jih je mogoče zaznati v vzorcih urina. Kot skupina na ravni EU niso urejeni z zakonodajo, posamezne kemikalije iz te skupine pa so na Seznamu kemikalij, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost. V tem primeru je njihova največja koncentracija v izdelku omejena na 0,1 odstotka mase izdelka. Za nekatere kemikalije iz te skupine trenutno poteka postopek preverjanja na Evropski agenciji za kemikalije.

Bisfenoli

Bisfenol A (BPA) uporabljajo pri izdelavi polikarbonatnih plastik in epoksi smol, ki jih najdemo v delih in premazih slušalk. Strukturno je podoben hormonu estrogenu, zato lahko moti hormonsko ravnovesje.

Proizvajalci BPA pogosto zamenjujejo z BPF (bisfenol F) in BPS (bisfenol S), a tudi za njiju obstaja sum, da sta hormonska motilca. Predstavljata torej t. i. obžalovanja vredno zamenjavo. Prisotnost bisfenolov so odkrili celo v plodovnici, placentnem tkivu in krvi iz popkovnice, kar kaže na transplacentarni prenos. Na podlagi minulih raziskav lahko sklepamo, da je možna tudi migracija (prehajanje) bisfenola A iz slušalk v kožo.

Trenutno Direktiva REACH dovoljuje največ 0,1 odstotka BPA v elektroniki (1000 ppm), za druge bisfenole pa zakonodaja še ne določa omejitev – a spremembe so nujne.

Besedilo: Urša Šmid Božičevič 

Kako smo testirali?

Katere slušalke smo preverjali?

Preverili smo žične in brezžične slušalke, naglavne in tiste, ki jih namestimo v uho. Dodali smo tudi nekaj igralnih (gaming) slušalk, ki jih uporabljajo navdušenci nad računalniškimi igrami. V našem vzorcu so bile slušalke priljubljenih blagovnih znamk, kot so Apple, Beats, Huawei, Marshall in Sony, pa tudi tiste, ki smo jih kupili pri diskontnih prodajalcih in na spletnih tržnicah Amazon, Shein in Temu.

Zelena, rumena, rdeča

Za oceno rezultatov smo uporabili barve semaforja:

• zeleno,
• rumeno,
• rdečo.

Zelene izdelke lahko priporočamo, rumene pogojno, rdeče pa odsvetujemo.

Končna ocena slušalk upošteva dele, ki se dotikajo kože, in tiste, ki se je ne dotikajo. Večjo težo imajo deli, ki so v stiku s kožo. Če je bil kateri od teh delov ocenjen z rdečo (negativno), so z rdečo ocenjene celotne slušalke.

Merila za ocenjevanje

Deli, ki so v stiku s kožo	Deli, ki se ne dotikajo kože	Skupni rezultat
zelena	zelena	zelena
zelena	rumena	zelena
zelena	rdeča	rdeča
rumena	zelena	rumena
rumena	rumena	rumena
rumena	rdeča	rdeča
rdeča	zelena	rdeča
rdeča	rumena	rdeča
rdeča	rdeča	rdeča

Stik s kožo

Slušalke so izdelane iz različnih vrst plastičnih materialov, kar pomeni tveganje, da pri njihovi proizvodnji uporabijo neželene kemikalije iz več skupin. Pri preizkusu nismo ločili samo med trdo in mehko plastiko, temveč smo upoštevali tudi, kateri deli so v stiku s kožo. Pri naglavnih slušalkah je to običajno samo mehki del, pri modelih »za v uho« (in-ear) pa je lahko ta plastika trda ali mehka.

Na podlagi izkušenj z naših prejšnjih testov in dela na področju kemijske varnosti smo preverili 84 različnih kemikalij iz petih različnih skupin:

• kratko- in srednjeverižni klorirani parafini, 
• ftalati, 
• organofosfatni (OPFR) zaviralci gorenja,
• bromirani (BFR) zaviralci gorenja, 
• bisfenoli.

Med preverjenimi kemikalijami jih je 21 že uvrščenih na seznam rakotvornih snovi, za tri pa obstaja sum, da so rakotvorne. 

Skupina kemikalij	Kratek opis	Za kaj jih uporabljajo	Nevarnosti
Klorirani parafini kratko- (SCCP) in srednjeverižni (MCCP)	kemikalije, ki jih pridobivajo iz nafte; vsebujejo klor	mehčalci v plastičnih masah; zaviralci gorenja; prisotni so lahko v barvah, lepilih, gumi, premazih	zelo obstojni; kopičijo se v okolju in telesu; lahko so rakotvorni; škodujejo jetrom in ledvicam; so strupeni za vodne organizme
Ftalati	mehčalci; omehčajo PVC in druge plastike ter jih naredijo prožne	prisotni so lahko v plastičnih delih, premazih, gumi, barvah, lakih; pogosto v kablih slušalk	hormonski motilci; vplivajo na plodnost ; dražijo sluznico; lahko vplivajo na razvoj otrok, zato so prepovedani v nekaterih izdelkih za otroke
Bisfenoli	kemikalije za proizvodnjo plastike (med drugim BPA)	polikarbonatna plastika (npr. ohišja naprav); epoksidne smole; premazi	hormonski motilci; vplivajo na plodnost, možgane, presnovo in imunski sistem; dražijo kožo
Bromirani zaviralci gorenja (BFR)	kemikalije z bromom; zaviralci gorenja	plastični deli v elektroniki (npr. ohišja slušalk, izolacija kablov, penaste mase)	obstojni; kopičijo se v okolju in telesu; motijo delovanje ščitnice in živčnega sistema; deloma rakotvorni; pri gorenju nastajajo strupeni dioksini
Organofosfatni zaviralci gorenja (OPFR)	kemikalije, ki vsebujejo fosfor; zaviralci gorenja	nadomestek za halogenirana sredstva; v plastičnih masah, izolaciji kablov, penastih materialih	lahko škodujejo živčnemu in hormonskemu sistemu, plodnosti; povzročajo alergije; so strupeni za vodne organizme; dražijo kožo in oči

V preglednici smo zapisali, katere skupine kemikalij smo preverjali na posameznih delih slušalk.

Izdelek	Mehki deli	Trdi deli	Žica
Brezžične naglavne slušalke	SCCP/MCCP ftalati bisfenoli	bisfenoli zaviralci gorenja
Žične naglavne slušalke	SCCP/MCCP	bisfenoli	SCCP/MCCP
Žične slušalke za v ušesa, trda in mehka plastika	ftalati bisfenoli	zaviralci gorenja	ftalati bisfenoli
Brezžične slušalke za v ušesa, samo iz trde plastike		bisfenoli zaviralci gorenja
Brezžične  slušalke za v ušesa,  mehka in trda plastika	SCCP/MCCP  ftalati bisfenoli	bisfenoli zaviralci gorenja